Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Če ima izpodbijani akt pomanjkljivosti, ki so bistvene, njegova presoja sploh ni mogoča. Gre za očitne, na prvi pogled spoznavne pomanjkljivosti izpodbijanega akta, ki ne terjajo podrobnejše analize in zato tudi ne izjave strank v sodnem postopku. Med takšne pomanjkljivosti lahko sodi tudi pomanjkanje (izpad) obrazložitve (dela) akta.
Odločbe se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. Skladno s standardom obrazloženosti odločbe bi morala obrazložitev odločbe o odmeri komunalnega prispevka obsegati vsaj konkretno opredelitev komunalne opreme, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka tožnikoma (po vrsti in lokacijsko), navedbo relevantnih podatkov za izračun komunalnega prispevka (površina parcel, obračunski stroški, podatki za tožnika itd.), navedbo določb programa opremljanja in drugih predpisov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, tudi glede vključenega DDV (z njihovo vsebino), in razloge, zakaj je tožnikoma odmerjen prispevek v dani višini, z navedbo ustrezno obrazloženih podatkov iz uradnih evidenc.
Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega opisa dejanskega stanja v vseh materialnopravno bistvenih točkah ter ne navaja dovolj natančno materialnih prepisov in njihovih določb, na katere se odločitev opira, preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZDavP-2 člen 403, 404. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje - izjava stranke - obrazložitev odločbe
Tudi dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so (lahko) predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odmerno odločbo. Razlogovanje, da so za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pomembni le podatki, navedeni v uradnih evidencah, in da dokazovanje nasprotnih dejstev v postopku odmere tega nadomestila ni mogoče, je materialnopravno napačno.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - bistvena kršitev določb postopka - učinek ex nunc
Splošno znano dejstvo je, da je prišlo v času od leta 2017 do 2024 do političnih sprememb na Kosovu (ukinitev valute, dvojno državljanstvo, izločitev manjšine), na kar vse se je skliceval tožnik v upravnem postopku. Ker se tudi do teh navedb tožnika toženka ni opredelila, je utemeljen tožbeni razlog kršitve pravil postopka tudi v tem delu, saj se sklepa ne da preizkusiti.
V postopkih priznanja mednarodne zaščite je potrebna tudi ex nunc presoja dejstev in dokazov ter pravnih vprašanj. Kadar je to primerno, je potrebno upoštevati tudi informacije (dejstva in dokaze), ki so se pojavile po izdaji odločbe upravnega organa, kar pomeni, da v postopkih sodnega varstva po ZMZ-1 ni mogoče uporabiti 52. člena ZUS-1 v tem delu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - kršitev javnega reda in miru - zavarovanje dokazov - začasna odredba
Pri presojanih kršitvah po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška, ampak morajo biti dejstva (in okoliščine) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavani zadev ni sporno. Tožnik pa ugovarja višini dolgovane obveznosti, navaja namreč, da je navedeno obveznost predhodno že poravnal, toženka pa zatrjuje, da terjana obveznost vse do dne izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2, 149/3. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 19.
gospodarska javna služba - agromelioracija - komunalna infrastruktura - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - gradnja komunalne infrastrukture
Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja, ki jo je primarno dolžna zagotoviti občina. Ker te javne službe že po naravi stvari ni mogoče izvajati, če ni zagotovljeno kanalizacijsko omrežje in ustrezna oprema, to po presoji sodišča nedvomno pomeni, da je gradnja tega omrežja obveznost občine, torej v obravnavani zadevi tožnice.
mednarodna blagovna znamka - vpis spremembe v register znamk - položaj stranskega udeleženca - vpis prenosa pravice na novega imetnika - kršitev pravil postopka
Sodišče je že v sodbi I U 104/2021 pojasnilo, da toženka postopek spremembe vpisov v registru lahko vodi le na zahtevo strank. To izhaja že iz določb 53. člena ZIL-1, ki ureja vložitev zahteve pri toženki v skladu z Madridskim aranžmajem in Madridskim protokolom. Ne ta določba ZIL-1, ne katera druga ne pomeni podlage za to, da bi toženka lahko začela postopek za spremembo imetnika mednarodne znamke po uradni dolžnosti.
Stališče sodišča je, enako kot že v sodbi I U 104/2021, da je toženka dolžna preden Mednarodnemu uradu pošlje kakršnokoli zahtevo za spremembo imetništva znamke omogočiti vsem strankam, v katerih pravni položaj zahtevana sprememba lahko poseže, da se o tem izjavijo ter o tem izdati odločbo, zoper katero je mogoče uveljavljati sodno varstvo.
V konkretni zadevi je bil temelj za razlastitev javni interes, povezan z gradnjo objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, tj. državne ceste od avtoceste. V izpodbijani odločbi so ugotovljeni vsi elementi tega, in sicer določna in konkretna opredelitev, nujna potrebnost ter sorazmernost javne koristi razlastitvenega namena s posebom v zasebno lastnino.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka
Sodišče je obvestilo tožene stranke o izdaji novi odločbe, skupaj z odločbo z dne 28. 8. 2024 vročalo tožnici s pozivom z dne 18. 12. 2024. Pozvalo jo je, da naj se v roku 15 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma jo razširja na novo izdani akt, ter jo opozorilo, da bo postopek ustavilo, če se v danem roku ne bo izjavil. Hkrati jo je pozvalo, da pojasni svoj pravni interes za tožbo, glede na to, da je bila torej odločba, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu pravnomočno odpravljena. Tožnica v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovorila, zato je sodišče postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
inšpekcijski ukrep - nenapovedani dohodki - davek od nenapovedanih dohodkov - pravica do zaslišanja - skrajšani ugotovitveni postopek
Davčni organ bi moral na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in tožniku omogočiti, da se o njih na ustni obravnavi tudi izjavi. Prav temu (neposrednemu in ustnemu obravnavanju vseh odprtih vidikov konkretne zadeve) je namreč obravnava namenjena, saj se na njej zbere gradivo, ki je podlaga za odločitev, strankam pa se omogoči varstvo pravic ter udejanji načelo zaslišanja stranke, kot ga določa 9. člen ZUP.
Pravilo, da lahko davčni organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar mu ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in tožnika v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca same po sebi še niso razlog za priznanje mednarodne zaščite. Škoda, kakršno zatrjuje tožnik, tudi po presoji sodišča torej ne zadostuje za obstoj resne škode.
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Tožena stranka ima torej v zadevah javnih razpisov določeno polje proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev.
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je torej treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka v skladu z ZUP.
inšpekcijski postopek - ustavitev izvršbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - ustna obravnava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - načelo zaslišanja stranke v postopku - poseben ugotovitveni postopek
Tožnici (stranski udeleženki v upravnem postopku) je bil sicer poslan zapisnik o opravljenem ogledu, pri čemer je bila pozvana, da lahko v roku 5 dni poda pripombe in se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ter predloži dokumentacijo, vendar pa o nameravanem ogledu inšpektor tožnice ni vnaprej seznanil in ji ni dal možnosti, da je na ogledu prisotna in da se na kraju samem seznani z ugotovitvami inšpektorja (inšpektor je, kot to izhaja iz zapisnika, po izvedbi dokazov, že na samem kraju zaključil, da je obveznost izpolnjena), da nanje ustno poda pripombe in da zaslišanim oziroma soočenim osebam, ki so bile zaslišane v dokazne namene, postavlja vprašanja. Takšno ravnanje po presoji sodišča predstavlja kršitev pravil postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izdane odločbe.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2, 126/4, 126/5, 126/6.
izvršba - davčna izvršba - predlog za izvršbo - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje terjatve
Zaključek prvostopenjskega organa, da so izterjevane terjatve tožnice zastarale, je zmoten. Zastaranje tovrstnih terjatev iz odločb ZPIZ se namreč presoja ob upoštevanju določb ZDavP-2 (glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020). Prav tako sodišče ne sprejema zaključka iz izpodbijanega sklepa, da tožnica ni ustrezno dopolnila svojega predloga za izvršbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista zadeva - zmotna uporaba materialnega prava
Iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da je pri presoji, ali gre za isto zadevo, treba upoštevati tisto zadevo, v kateri je tožnica umaknila tožbo.
Za ugotovitev, ali gre za isto zadevo ni bistven končni učinek različnih postopkov (zapuščinski in pravdni postopek), ki je v tožničini lastninski pravici na zapuščini, temveč je bistvena istovetnost dejanskega stanja in tožbenih zahtevkov v zadevi, za katero prosi za dodelitev BPP, z zadevo, v kateri je umaknila tožbo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
Pomanjkljivosti v azilnem sistemu bi morale biti sistemske, to pomeni večkratna ponavljajoča se neprimerna ravnanja, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izkazano.
ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4, 4/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 36/2. ZDavP-2 člen 88, 88/2.
odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega prava - oprostitev plačila DDV - davek na promet nepremičnin - prekinitev postopka - zavrženje tožbe - davek na dodano vrednost (DDV)
Sodišče je po pregledu upravnega spisa ugotovilo, da tožnica ni vložila pritožbe zoper odmerno odločbo z dne 19. 9. 2019, zoper katero je pritožba mogoča oziroma dovoljena. Zahteva po formalnem izčrpanju rednih pravnih sredstev je pogoj za dopustnost upravnega spora (prvi odstavek 6. člena ZUS-1), ki ga tožnica ni izpolnila. Zato je sodišče tožbo v navedenem delu zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Spremenjeno materialnopravno stališče toženke namreč temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti. Gre namreč za primer, ko teža kršitve materialnega prava narekuje uporabo izrednega pravnega sredstva tudi, če bi bilo na tej podlagi šele treba dopolniti ugotovitve dejanskega stanja. Zato je napačno toženkino stališče, da standard očitnosti kršitve materialnega prava v konkretni zadevi ni podan, ker kršitev ni neposredno razvidna iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v odmerni odločbi.
Glede na navedeno je toženka zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi tožničina dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd.