vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Navedene okoliščine (bolezen pooblaščenca v času od 8. 11. 2017 do 14. 11. 2017) ne izkazujejo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, saj pooblaščenec tožnikov ni bil bolan ves čas teka pritožbenega roka.
izdaja dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov umrlega - odločanje po prostem preudarku - soglasje najemnika groba
Prvostopenjski upravni organ je po presoji sodišča odločil pravilno, saj iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da najemnik groba ni dal soglasja za prekop pokojnika. Nesporno dejstvo je, da ni izpolnjen pogoj iz 9. člena ZPPDUP za odločanje po prostem preudarku (diskrecijski pravici). Zaključek tožene stranke je pravilen, ker je upravni organ le tedaj, če je dano soglasje najemnika groba, pooblaščen ugotavljati interes vlagatelja zahteve za prekop pokojnika in odločiti po prostem preudarku, seveda ob upoštevanju načela zakonitosti (6. člen ZUP).
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - zadržanje izvršitve odločbe
Izvršitev odločbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja zadrži zgolj tožba, vložena s strani organov, ne pa tožba, vložena s strani drugih udeležencev postopka. Sodišče je iz tega razloga ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, ker je izhajalo iz stališča, da ko so sporni podatki enkrat razkriti, se prejšnjega stanja ne da več vzpostaviti. S tem, ko je sodišče zadržalo izvršitev izpodbijanega akta, pomeni, da do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu drugostopenjski akt ne učinkuje. To pa pomeni, da do pravnomočnosti ostaja v veljavi prvostopenjski akt.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - svobodna gospodarska pobuda
V primerih obvezne obrambe in obveznega zastopanja odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih ta tudi v celoti financira. Odvetniki v tem delu opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in plačilu iz državnih sredstev, zato določanje cen teh storitev ne more biti v neskladju z ustavno pravico do proste gospodarske pobude.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - tožbena novota
Vrstni red plačila davkov in pripadajočih dajatev temelji na določilu 93. člena ZDavP-2, v skladu s katerim se iste vrste davki plačujejo po vrstnem redu prej dospele obveznosti.
Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb tožnice v zvezi z dvakratno obremenjenostjo za isto terjatev iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, v zvezi s stanjem na kontnih karticah za avgust in oktober 2016, v zvezi z domnevno napačnim začetnim stanjem dolga v knjigovodskih evidencah na dan 1. 1. 2016 in nevročitvijo obračuna zakonskih zamudnih obresti, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Navedeno namreč tožnica prvič omenja v tožbi, pri čemer ne obrazloži, zakaj teh dejstev ni navedla že v pritožbenem postopku.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe - pravna oseba
Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar pa bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitev podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni.
Ker v zadevi ni sporno, da tožeča stranka zahteve za podaljšanje koncesije ni vložila v roku iz drugega odstavka 1. člena ZVO-1H, je bila pravilna odločitev tožene stranke, da uporabi določilo drugega odstavka 2. člena ZVO-1H in objavi Javni poziv, odločitev pa opre na smiselno uporabo določbe devetega odstavka 92. člena ZVO-1F in neprerekano ugotovitev, da se je zoper tožečo stranko na dimnikarskem področju občine Šentjur začel postopek odvzema koncesije.
koncesija - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zmanjšanje kapacitet in izguba ključnih kupcev naj bi po trditvah tožeče stranke resno ogrozila poslovanje - vendar pa so te trditve preveč splošne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj niso podkrepljene s konkretnimi podatki v tej smeri. Nasprotno iz predloženih listin sledi, da zadevna vrtina pomeni le eno od vrtin, iz katerih tožeča stranka črpa vodo za stekleničenje in da torej prenehanje rabe vode iz omenjenega vira ni odločilnega pomena v pogledu pogojev za poslovanje. Presplošne in neizkazane so tudi navedbe o zmanjšanju števila zaposlenih in o izplačevanju odpravnin oziroma o njihovem vplivu na finančni položaj družbe.
davčna izvršba - pomankljiva tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt, s katerim je zgolj zavrnjena pritožba zoper akt prvostopenjskega organa, ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Kot pravilno navede tožena stranka, bi se tožba lahko nanašala kvečjemu na sklep prvostopenjskega organa o zavrženju predloga za obnovo postopka davčnih izvršb.
V zvezi s seznamom izvršilnih naslovov sodišče pojasnjuje, da ta nima narave niti odmerne odločbe v smislu določb ZDavP-2 niti upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki še niso bili izvršeni.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - posojilo - zaslišanje priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Davčni organ je zaključil, da se predlaganih prič ne zasliši, vendar pa razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov ne utemeljujejo sprejete odločitve. Naveden dokaz z zaslišanjem prič ni nepotreben, saj tožnik z njim dokazuje trditve o dejstvih, pri dokazovanju katerih z izvedenimi dokazi ni bil uspešen. Dokaz tudi ni nepomemben, saj vpliva na odločitev in na davčno osnovo za odmero predmetnega davka. Dokazni predlog tožnika je bil ustrezno substanciran, saj je tožnik predlagal zaslišanje osebe, ki naj bi potrdila, da mu je tožnik denar posodil in da mu je ta denar vrnila ter osebe, ki naj bi potrdila, da je tožnikova mama tožniku tudi dejansko izročila gotovino po posojilni pogodbi, na kateri je podpisan kot priča. Po presoji sodišča je tudi primerno sredstvo za dokazovanje zatrjevanih dejstev, saj je od teh okoliščin odvisna davčna osnova.
ZUP člen 43, 214. URS člen 72. ZLS člen 21, 21/2. ZVO-1 člen 11, 82-85.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pravni interes za udeležbo v postopku - zemeljski izkop
Tožnica pri zatrjevanju o izkazanem pravnem interesu ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da je okoljevarstveno dovoljenje v nasprotju z določbami prostorskih aktov, ker odlaganje odpadkov na spornem zemljišču naj ne bi bilo dovoljeno. Poleg tega izdano okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja dovoljenja za (morebitno) spremembo namenske rabe zemljišča, saj je ohranjen nadzor nad skladnostjo namena vnosa zemeljskega izkopa z namensko rabo zemljišč, ki je v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb.
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožba kljub pozivu sodišča za odpravo pomanjkljivosti ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Ni jasno ali tožnik želi vložiti tožbo zoper odločitev o upravičenosti do BPP ali vlaga prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu. Sodišče pri tem opozarja, da samo nima zakonskega pooblastila, da bi nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato v tožbi izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.
distribucijsko omrežje električne energije - dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Iz določbe 514. člen EZ-1 ne izhaja, da bi tam opredeljen rok za vložitev vlog za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema bilo mogoče razlagati, da je določen kot materialni prekluzivni rok.
Iztek roka iz 514. člena EZ-1, v katerem bi lastniki distribucijskih omrežij, ki so oskrbo z električno energijo izven javnega distribucijskega sistema (že) vršili, morali vložiti vloge za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema, pa jih niso, po logiki stvari lahko predstavlja le podlago za ugotovitev, da poslujejo nezakonito, ker se je čas za uskladitev z EZ-1 iztekel; vendar pa to ne more biti razlog za opredelitev roka kot materialnega prekluzivnega, po izteku katerega dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema ne bi več mogli pridobiti.
Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2016) člen 23, 23/4, 23/10. ZUP člen 67.
naravna nesreča - nepovratna sredstva - javni razpis - vsebina vloge - dokazila k vlogi - nepopolna vloga
Toženka je pravilno štela, da vloga tožnice ni nerazumljiva, saj je mogoče jasno razbrati, katere podatke je tožnica vnesla v vlogo oziroma prijavni obrazec, ki je njen sestavni del, in s tem, za katere upravičene stroške iz točke V. Javnega razpisa za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 uveljavlja podporo. Vloga bi bila nerazumljiva le, če iz nje ne bi bilo mogoče razbrati, kaj tožnica zahteva, torej plačilo katerih računov naj se ji (deloma) povrne.
V konkretnem primeru se računi ne glasijo na upravičenca tj. lastnika, ampak na družbo A. d.o.o. Ne gre torej za nerazumljivo vlogo ampak za vlogo, ki je razumljiva, vendar napisana tako, da upoštevaje tudi predložene priloge, pomeni, da tožnica ni izpolnila zahtev iz Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 in Javnega razpisa.
brezplačna pravna pomoč - izvajanje brezplačne pravne pomoči - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - razlogi za razrešitev odvetnika
Iz vsebine določb 30. člena ZBPP glede odklonitve izvajanja BPP je razvidno, da se nanašajo na fazo prevzema nudenja BPP in ne na fazo že izvajanja BPP. Povedano drugače: po teh določbah odvetnik niti ne prevzame izvajanja BPP, za katero je določen z odločbo organa, temveč takoj, ko je to mogoče (torej po vročitvi odločbe in napotnice iz 39. člena ZBPP) odkloni prevzem izvajanja BPP, za kar pa mora navesti opravičljiv/e razlog/e. Slednji pa je oziroma so predmet nadaljnjega preizkusa organa za BPP, ob upoštevanju obvezujočega mnenja pristojne stanovske organizacije (razen v primeru iz petega odstavka istega člena, ki dopušča odklonitev izvajanja BPP iz prvega odstavka 36. člena ZBPP (nujna BPP) pod tam navedenimi pogoji).
Glede na pogoje, pod katerimi se pridobi pravica do družinske pokojnine, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar obenem ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon. Čim pa je ni mogoče uvrstiti med zakonsko določeno izjemo od plačila dohodnine, po mnenju sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je v konkretnem primeru sprejela tožena stranka.
identifikacijska številka za DDV - identifikacija za namene ddv - prenehanje identifikacije za namene ddv - navidezni račun - zloraba sistema DDV - subjektivni element - odbitek vstopnega DDV
Pri tožniku se ugotavlja zloraba njegove ID za DDV. V tej zvezi sodišče izpostavlja, da zakon izpolnjenost tega pogoja za odvzem ID za DDV definira že z obstojem zgolj suma na zlorabo.
Ker tožnik ni dokazal svojih nabav blaga, je podan sum zlorabe, namreč da je tožnik, četudi blaga ni prejel, neupravičeno zahteval vračilo presežkov DDV, pri tem pa deloval kot kanalsko podjetje. S tem, ko je bil tožnik kot kupec slovenska družba, pa je imel tudi sploh možnost prek odbitkov vstopnega DDV po prejetih računih družbe A. d.o.o. izkazati presežke DDV, ki jih sicer, kolikor bi družba A. d.o.o. svoje blago prodajala neposredno hrvaškim kupcem, ne bi bilo, glede na to, da je družba A. d.o.o. za večino svojega nabavljenega blaga v obdobju inšpiciranja pri tožniku uveljavljala carinski postopek, ob katerem je bila oproščena DDV ob uvozu.
Iz odgovora na tožbo in podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik dne 26. 4. 2018 pogojno odpuščen iz ZPKZ Dob pri Mirni. Komisija je namreč na podlagi njegove nove prošnje ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 88. člena KZ-1, zato je dne 23. 3. 2018 izdala pozitivno odločbo o pogojnem odpustu. To pomeni, da tožnik ne prestaja več zaporne kazni, zaradi česar si z vloženo tožbo, tudi v primeru morebitne ugoditve tožbi, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Z dnem odpusta s prestajanja kazni je namreč pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - vračilo neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči - hipoteka - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik je lastnik dveh nepremičnin, na katerih stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze. Vrednost nepremičnine znaša 122.000,00 EUR, vrednost polovičnega solastnega deleža tožnika torej 61.000,00 EUR. Navedene podatke je toženka pridobila z vpogledom v uradne evidence in druge zbirke podatkov. Z ugotovitvami je bil tožnik seznanjen, dana mu je bila možnost, da poda izjavo, v kateri se lahko natančno in konkretno opredeli do pridobljenih podatkov, kar je tudi storil. Tako v odgovoru na poziv kot tudi v tožbi tožnik priznava, da navedeno drži. Glede na navedene nesporne okoliščine je toženka pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, zaradi česar je uporabila določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Vpisana hipoteka na tožnikovem solastnem deležu nepremičnin po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - gradnja novega objekta - rekonstrukcija ali novogradnja
Opredelitev obstoječega objekta in njegovega bistva, kot ga razlaga organ, torej temelji na značilnostih obstoječega objekta in nameravane gradnje, ki je opisana v vlogah tožnikov in ostalih podatkov spisa, zato že iz tega razloga ni mogoče reči, da je organ pojem obstoječi objekt in bistvo objekta opredelil arbitrarno, kot dodatno pa sodišče še pripominja, da je obstoječa lesena konstrukcija tudi po njegovi oceni nedvomno bistvo objekta, saj če je ni, potem sploh ni mogoče govoriti o takem objektu kot je obravnavani, tj. pomožnem kmetijsko-gozdarskem objektu.
Pojem rekonstrukcije neločljivo veže na obstoječ objekt. Če tega objekta ni več, rekonstrukcija ni več mogoča.