odmera dohodnine - samoprijava - davčna osnova - stroški prevoza na delo in prehrane
Davčna napoved na podlagi samoprijave se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi, zato se z njo lahko uveljavlja znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka bi morala ugotoviti, ali sporni prihodek v višini 1.764,64 EUR predstavlja dohodek iz 12. člena ZUPJS (dohodek, ki se upošteva) in ali gre v primeru spornega dohodka, kot to zatrjuje tožnik, za dohodek, ki šele po odbitku normiranih odhodkov predstavlja dejanski dohodek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
ZDRS člen 13. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2010) člen 16.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo
Presoja dejanskih okoliščin v obravnavanem primeru ni bila opravljena. V svojih mnenjih se resorno ministrstvo tudi ni opredelilo do s strani tožnice predložene številne listinske dokumentacije o njenem izjemnem prispevku k ohranjanju in izboljšanju zdravja bolnikov, ki jih obravnava in o tem, da njeno delovanje pomeni dodatno možnost bolnikom v Sloveniji, ki bi sicer iskali to storitev v tujini, na kar tožnica v tožbi tudi utemeljeno opozarja. V mnenjih ni ničesar o tem, ali bi tožnica kot strokovnjak v zdravstvu (zdravilstvu) lahko prispevala k višji ravni svoje stroke v državi ter o tem, ali bi kot strokovnjak prispevala oziroma omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja (z zdravilstvom), kar je bistveno za ugotavljanje pogoja za naturalizacijo s področja zdravstva. Bistvene okoliščine za odločitev v zadevi torej niso bile razčiščene.
prodaja nepremičnine - javni razpis - prepozno vložena tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe
Izpodbijani akt je bil tožniku vročen najkasneje 26. 9. 2017. Predmetno tožbo je vložil 28. 11. 2017, zato je vložena prepozno.
Aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava. Temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki nedvomno ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika.
Tožnik mora na podlagi določb ZUS-1 ves čas upravnega spora od vložitve tožbe dalje izkazovati pravni interes (pravno korist), in ker je njegov pravni interes za rešitev zadeve s spremembo 75. člena ZIKS-1 prenehal, sodišče nima več zakonske podlage, da bi postopek nadaljevalo. Pravni položaj tožnika po spremembi ZIKS-1, ki je začela veljati 10. 3. 2018, se tudi ob zanj ugodni odločitvi ne bi mogel spremeniti.
ZGD-1 člen 39, 40. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje
Tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavnem primeru za razkritje podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Tožnik namreč ni predložil nobenega pisnega sklepa, ki bi bil pravočasno izdan že pred vložitvijo predmetne zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, s katerim bi se šteli podatki, katerih razkritje z izpodbijano odločbo dovoljuje tožena stranka, za tožnikovo poslovno skrivnost.
Tožnik v tožbi argumentirano ne pojasni, kako bi bilo z razkritjem predmetnih podatkov mogoče ugotoviti podrobnosti njegovega tehnološkega procesa oziroma kako bi bilo poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti oziroma kako bi prosilec za dostop do informacij javnega značaja predmetne podatke sploh lahko uporabil pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje. Iz družbene pogodbe stranke z interesom pa izhaja, da je položaj obeh družbenikov popolnoma uravnotežen glede njunih glasovalnih pravic na skupščini, pri čemer je skupščina sklepčna le, če sta prisotna oba družbenika, ki morata sklepe sprejeti soglasno. Prvostopenjski organ in tožena stranka ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
mednarodna zaščita - ukrep pridržanja - begosumnost - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
Tožnik je izgubo osebnega dokumenta ustrezno obrazložil, tako da sodišče zaključuje, da ni šlo za namerno izgubo, s katero bi želel prikriti resnično identiteto, kar bi lahko kazalo na očiten dvom v zatrjevane podatke pri organih v Sloveniji. Očiten dvom v tožnikovo identiteto ni podan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolagajo tožnica in njeni družinski člani, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih solastnica je skupaj z njenim zakonskim partnerjem, znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.
Sodišče meni, da upravni organ na podlagi določb ZGO-1 ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev. Upoštevati je treba, da te pripravijo projektanti oziroma odgovorni projektanti, torej osebe, ki tudi odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane tretjim osebam in ki izvira iz njihovega dela (32. člen ZGO-1). Do presoje rešitev zato lahko pride šele, če stranka, ki jim nasprotuje (oziroma nasprotuje gradnji), za to predloži dokaze, kot je to določeno v 65. členu ZGO-1, do česar v konkretnem primeru, glede na predhodno obrazložitev, ni prišlo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - plačilo preživnine
Organ za brezplačno pravno pomočje zakonska določila pravilno upošteval in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnica v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe razpolagala s podatkom, da gre v primeru predmetne gradnje za nelegalno gradnjo. Takšno nesporno ugotovljeno dejstvo nedvomno predstavlja zadržek za izplačilo sredstev, ki so bili sicer tožeči stranki predhodno že odobreni.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kriterij uspeha v postopku
Pri razlagi uspeha v postopku je treba upoštevati postopek do izdaje pravnomočne sodne odločbe kot celote. Le na podlagi pravnomočne odločbe je mogoče ugotoviti, ali je stranka v postopku uspela ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - določanje vrednosti nepremičnin
Register nepremičnin, ki ga vodi GURS in v katerem so navedeni podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, predstavlja uradno evidenco in je v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči dovoljen način ugotavljanja vrednosti nepremičnin. Stranka oziroma upravičenec pa lahko dokazuje, da je vrednost njene nepremičnine drugačna.
Ker Javni razpis temelji na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da sta oba organa pravilno štela, da je tožnica prijavo na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj 2016 - lista A in B, oddala 25. 4. 2016, torej po zaključku javnega razpisa. Razpisni rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka. Prav tako je materialni (prekluzivni) rok nepodaljšivi rok, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je zamuda tega roka povzročila izgubo pravice, v konkretnem primeru možnost uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnica priložila, izhaja, da z njim tožnici ni poseženo v njene pravice in pravne koristi, temveč ji je bil sklep očitno vročen pomotoma, saj tako iz sklepa kot iz tožbe same izhaja, da tožnica ni niti stranka postopka, v zvezi s katerim je bil izpodbijan sklep izdan. Glede na navedeno tožnica po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne izkazuje pravnega interesa.
davčna izvršba - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - tožbena novota
Tožnikovi ugovori napadajo vsebino, veljavnost oziroma sam obstoj izvršilnega naslova, ki z izrecnim določilom 240. člena ZDavP-2 v postopku davčne izvršbe niso dovoljeni. Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-2 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi.
postavitev skrbnika za poseben primer - ugotavljanje očetovstva - varovanje otrokove koristi
Center za socialno delo pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovanemu, upošteva predvsem njegove potrebe in koristi. Odločitev, ali je postavitev skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva v njegovo korist, ne more temeljiti zgolj na pravici otroka, da pozna svoje starše. Pravica ne pomeni dolžnosti prevzemanja aktivne vloge, ampak zgolj možnost to pravico uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. V konkretnem primeru želi tožnik BPP za vložitev tožbe zoper sodnico, ki je v pravdni zadevi vodila sodno poravnavo. Po presoji sodišča je v predmetni zadevi pravilna ocena tožene stranke, da tožnik v zadevi, za katero je vložil BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Zgolj nestrinjanje s plačilom stroškov BPP zaradi zastopanja v zadevi, v kateri je tožnik sklenil sodno poravnavo, namreč ne more biti razlog za vložitev tožbe zoper sodnika.
dovoljenje za zadržanje - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - paricijski rok - kršitev določb ZUP
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.