Tožnik mora na podlagi določb ZUS-1 ves čas upravnega spora od vložitve tožbe dalje izkazovati pravni interes (pravno korist), in ker je njegov pravni interes za rešitev zadeve s spremembo 75. člena ZIKS-1 prenehal, sodišče nima več zakonske podlage, da bi postopek nadaljevalo. Pravni položaj tožnika po spremembi ZIKS-1, ki je začela veljati 10. 3. 2018, se tudi ob zanj ugodni odločitvi ne bi mogel spremeniti.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - svobodna gospodarska pobuda
V primerih obvezne obrambe in obveznega zastopanja odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih ta tudi v celoti financira. Odvetniki v tem delu opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in plačilu iz državnih sredstev, zato določanje cen teh storitev ne more biti v neskladju z ustavno pravico do proste gospodarske pobude.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Navedene okoliščine (bolezen pooblaščenca v času od 8. 11. 2017 do 14. 11. 2017) ne izkazujejo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, saj pooblaščenec tožnikov ni bil bolan ves čas teka pritožbenega roka.
ZGD-1 člen 39, 40. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje
Tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavnem primeru za razkritje podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Tožnik namreč ni predložil nobenega pisnega sklepa, ki bi bil pravočasno izdan že pred vložitvijo predmetne zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, s katerim bi se šteli podatki, katerih razkritje z izpodbijano odločbo dovoljuje tožena stranka, za tožnikovo poslovno skrivnost.
Tožnik v tožbi argumentirano ne pojasni, kako bi bilo z razkritjem predmetnih podatkov mogoče ugotoviti podrobnosti njegovega tehnološkega procesa oziroma kako bi bilo poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti oziroma kako bi prosilec za dostop do informacij javnega značaja predmetne podatke sploh lahko uporabil pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka bi morala ugotoviti, ali sporni prihodek v višini 1.764,64 EUR predstavlja dohodek iz 12. člena ZUPJS (dohodek, ki se upošteva) in ali gre v primeru spornega dohodka, kot to zatrjuje tožnik, za dohodek, ki šele po odbitku normiranih odhodkov predstavlja dejanski dohodek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe - pravna oseba
Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar pa bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitev podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni.
odmera dohodnine - samoprijava - davčna osnova - stroški prevoza na delo in prehrane
Davčna napoved na podlagi samoprijave se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi, zato se z njo lahko uveljavlja znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo.
davčna izvršba - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - tožbena novota
Tožnikovi ugovori napadajo vsebino, veljavnost oziroma sam obstoj izvršilnega naslova, ki z izrecnim določilom 240. člena ZDavP-2 v postopku davčne izvršbe niso dovoljeni. Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-2 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - tožbena novota
Vrstni red plačila davkov in pripadajočih dajatev temelji na določilu 93. člena ZDavP-2, v skladu s katerim se iste vrste davki plačujejo po vrstnem redu prej dospele obveznosti.
Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb tožnice v zvezi z dvakratno obremenjenostjo za isto terjatev iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, v zvezi s stanjem na kontnih karticah za avgust in oktober 2016, v zvezi z domnevno napačnim začetnim stanjem dolga v knjigovodskih evidencah na dan 1. 1. 2016 in nevročitvijo obračuna zakonskih zamudnih obresti, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Navedeno namreč tožnica prvič omenja v tožbi, pri čemer ne obrazloži, zakaj teh dejstev ni navedla že v pritožbenem postopku.
postavitev skrbnika za poseben primer - ugotavljanje očetovstva - varovanje otrokove koristi
Center za socialno delo pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovanemu, upošteva predvsem njegove potrebe in koristi. Odločitev, ali je postavitev skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva v njegovo korist, ne more temeljiti zgolj na pravici otroka, da pozna svoje starše. Pravica ne pomeni dolžnosti prevzemanja aktivne vloge, ampak zgolj možnost to pravico uveljavljati.
ZDRS člen 13. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2010) člen 16.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo
Presoja dejanskih okoliščin v obravnavanem primeru ni bila opravljena. V svojih mnenjih se resorno ministrstvo tudi ni opredelilo do s strani tožnice predložene številne listinske dokumentacije o njenem izjemnem prispevku k ohranjanju in izboljšanju zdravja bolnikov, ki jih obravnava in o tem, da njeno delovanje pomeni dodatno možnost bolnikom v Sloveniji, ki bi sicer iskali to storitev v tujini, na kar tožnica v tožbi tudi utemeljeno opozarja. V mnenjih ni ničesar o tem, ali bi tožnica kot strokovnjak v zdravstvu (zdravilstvu) lahko prispevala k višji ravni svoje stroke v državi ter o tem, ali bi kot strokovnjak prispevala oziroma omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja (z zdravilstvom), kar je bistveno za ugotavljanje pogoja za naturalizacijo s področja zdravstva. Bistvene okoliščine za odločitev v zadevi torej niso bile razčiščene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - določanje vrednosti nepremičnin
Register nepremičnin, ki ga vodi GURS in v katerem so navedeni podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, predstavlja uradno evidenco in je v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči dovoljen način ugotavljanja vrednosti nepremičnin. Stranka oziroma upravičenec pa lahko dokazuje, da je vrednost njene nepremičnine drugačna.
dovoljenje za zadržanje - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - paricijski rok - kršitev določb ZUP
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. V konkretnem primeru želi tožnik BPP za vložitev tožbe zoper sodnico, ki je v pravdni zadevi vodila sodno poravnavo. Po presoji sodišča je v predmetni zadevi pravilna ocena tožene stranke, da tožnik v zadevi, za katero je vložil BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Zgolj nestrinjanje s plačilom stroškov BPP zaradi zastopanja v zadevi, v kateri je tožnik sklenil sodno poravnavo, namreč ne more biti razlog za vložitev tožbe zoper sodnika.
ZTuj-2 člen 73, 73/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovolitev zadrževanja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - oseba brez državljanstva
Pri ureditvi tožnikovega bivanja v Republiki Sloveniji je treba upoštevati konkretne okoliščine, predvsem dolžino tožnikovega prabivanja na območju Slovenije in njegov siceršnji socialni status, zagotoviti je treba spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kriterij uspeha v postopku
Pri razlagi uspeha v postopku je treba upoštevati postopek do izdaje pravnomočne sodne odločbe kot celote. Le na podlagi pravnomočne odločbe je mogoče ugotoviti, ali je stranka v postopku uspela ali ne.
ZZZDR člen 7, 134. URS člen 53, 53/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
posvojitev - prepoved diskriminacije - družinsko življenje - pastorek
Onemogočanje posvojitve po polnoletnosti pastorka ne pomeni posega v tožnikovo družinsko življenje, saj razmerje med staršem in polnoletnim otrokom (v konkretnem primeru torej tudi med očimom in polnoletnim pastorkom, ki očima šteje in naslavlja kot svojega očeta) načeloma (torej brez nekih dodatnih elementov odvisnosti) ne spada v polje družinskega življenja.
Prenehanje možnosti posvojitve z nastopom polnoletnosti otroka je treba gledati v luči namena, ki ga ima institut posvojitve v slovenskem pravnem redu in glede katerega ima torej država tudi v povezavi s prepovedjo diskriminacije, široko polje proste presoje. Ker je namen posvojitve varstvo otrokovih koristi, ki se zagotavljajo preko izvrševanja roditeljske pravice, ta pa s polnoletnostjo otroka preneha, je logična in razumna posledica, da tudi možnost posvojitve s polnoletnostjo otroka preneha. Mladoletniki in polnoletniki glede potrebe po posvojitvi torej niso v primerljivih položajih, zato omejitev možnosti posvojitve le na mladoletne otroke ni diskriminatorna.
Občinski organ kandidata ne bi smel izločiti iz postopka izbire zgolj zaradi tega, ker je njegova vloga nepopolna, kar pomeni, da se ni spuščal v presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti. V kolikor za posamezno pravno področje ni posebnih predpisov glede zavračanja nepopolnih vlog, velja namreč Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).
stvarna pristojnost - prekrškovni postopek - dejavnost nepremičninskega posrednika
V predmetni zadevi, kjer je bila zpodbijana odločba izdana v prekrškovnem postopku na podlagi 51. in 46. člena ZP-1, je sodno varstvo zagotovljeno pred stvarno pristojnim okrajnim sodiščem, in ne pred upravnim sodiščem.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje. Iz družbene pogodbe stranke z interesom pa izhaja, da je položaj obeh družbenikov popolnoma uravnotežen glede njunih glasovalnih pravic na skupščini, pri čemer je skupščina sklepčna le, če sta prisotna oba družbenika, ki morata sklepe sprejeti soglasno. Prvostopenjski organ in tožena stranka ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.