ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prehodna določba
Glede na okoliščino, da je tožnik vložil prošnjo za BPP v mesecu maju 2018, je zlasti pomembna prehodna določba drugega odstavka 7. člena novele ZSVarPre-F, po kateri se postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (upoštevaje drugi odstavek 14. člena ZBPP to velja tudi za postopke ugotavljanja upravičenosti do BPP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji maja 2018 dokončajo po tem zakonu, torej noveli ZSVarPre-F. Glede na to sodišče pritrjuje tožniku, da je organ pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja nepravilno uporabil zakon, saj je upošteval znesek minimalnega dohodka v višini 297,53 EUR in ni upošteval novele ZSVarPre-F, kot bi moral.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - status begunca - varna izvorna država - ugotavljanje dejstev
Kot glavni razlog za odhod iz izvorne države oziroma kot razlog za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji je tožnik navajal osebno zamero med njim in skupino (treh ali štirih) oseb, ki jo je označil kot tolpo oziroma mafijo. To pa niso okoliščine, s katerimi bi izkazoval pogoje za priznanje statusa begunca (2. odstavek 20. člena ZMZ-1).
Ugotovitev tožene stranke, da je tožnikova prošnja očitno neutemeljena, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (1. alineja 52. člena ZMZ-1), in ker prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (2. alineja 52. člena ZMZ-1), na katerih temelji izpodbijana odločba, je zato pravilna in na zakonu utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik v danem roku organu za BPP ni vrnil izpolnjenega poslanega obrazca BBP1, niti ni svoje nerazumljive in pomanjkljive vloge dopolnil tako, da bi jo bilo moč obravnavati, torej ni odpravil pomanjkljivosti, na katere je bil opozorjen, zato je toženka ravnala prav, ko je v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP vlogo tožnika zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Pozivanje k dopolnitvi prošnje z dopisi, ki jih je toženka poslala tožniku v ponovnem postopku, presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine vloge - prošnje za BPP. Kar pomeni, da na podlagi ugotovitve, da tožnik navedenim pozivom ni sledil, ni mogoče napraviti zaključka o nepopolnosti vloge - prošnje in posledično te kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k podaji dodatnih navedb in dokazov (poziv k dopolnitvi utemeljitve zahteve) v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, organ samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora, če za to ni drugih ovir, vlogo - prošnjo vsebinsko obravnavati, torej vsebinsko presoditi, ali je utemeljena ali ne.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP (zato je minister ni dolžan posebej obrazložiti), temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri, je tako izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
ugovor zoper oceno - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka nastanek težko popravljive škode utemeljuje z zatrjevanjem, da bi ji z izvršitvijo akta tožene stranke, ki ga izpodbija, nastala težko popravljiva škoda zato, ker ne bi mogla nadaljevati izobraževanja v višjem razredu. Tožeča stranka ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi izkazovala zatrjevani nastanek težko popravljive škode.
ZUP člen 7, 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 237, 237/2, 237/2-3. ZNISESČP člen 2, 2/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke
Tožnik ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz devizne knjižice na privatizacijski račun, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. V obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil zahtevi tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, relevantnega dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, tožnik pa se glede tega ni imel možnosti izjaviti, kar pa je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve.
rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka
Ker do roka za plačilo sodne takse in niti v treh delovnih dneh po izteku tega roka, na podračun sodišča ni prispelo plačilo sodne takse na podlagi izdanega naloga za plačilo, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Plačilo, ki ga je tožeča stranka opravila po izteku 15 dnevnega roka, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - postopek osebnega stečaja - prehodne določbe
Stečajni postopek je posledica insolventnosti, torej smiselno objektivne in trajne nesposobnosti stečajnega dolžnika poravnati vse svoje obveznosti, kar nenazadnje izhaja tudi iz pravnih posledic stečaja tako za premoženje stečajnega dolžnika, kot za terjatve stečajnih upnikov. Sodišče zato ne vidi razloga, da posledic uvedbe stečajnega postopka ne bi bilo mogoče obravnavati kot okoliščin, zaradi katerih je tožnikovo razpolaganje s premoženjem omejeno in jih tožnik ni zakrivil po lastni volji.
Po prehodni določbi prvega odstavka 7. člena ZSVarPre-F se postopki za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, sicer dokončajo po prej veljavni ureditvi, vendar pa se ne glede na ta odstavek postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vlog, vloženih na prvi stopnji maja 2018, dokončajo po tem zakonu. Drugi odstavek 14. člena ZBPP ugotavljanje materialnega položaja prosilca izrecno veže na določbe ZSVarPre, ki se uporabljajo pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Navedena prehodna določba se nanaša prav na ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, zato bi jo bilo po presoji sodišča treba uporabiti tudi v obravnavani zadevi.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dolžnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja in sprotnega seznanjanja zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovanja na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, določa ZS v šestem odstavku 87. člena. Tožnica je z odločbama iz leta 1988 in 1989 pridobila pravico opravljanja dela stalne sodne tolmačke za ruski in srbohrvaški jezik na celotnem ozemlju Slovenije, vendar ne povsem brez dodatnih pogojev oziroma obveznosti.
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj konkretno je sledila ocenam ocenjevalcev in zakaj je zavrnila pripombe tožeče stranke na te ocene. Ocenjevalci sicer nedvomno imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije dajo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj ima ocena ocenjevalca večjo težo.
naravovarstveno soglasje - Triglavski narodni park - varovano območje - gradnja - vodni zbiralnik - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave
Okoliščina, da vodni zbiralnik sam po sebi nima bistvenih vplivov na varovana območja, še ne pomeni, da je sprejemljiv z vidika posrednih vplivov zaradi zasneževanja in delovanja A. Pokljuka.
V zadevi ni razčiščeno, ali je vpliv obravnavanega posega na divjega petelina C - nebistven pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) ter bi bilo lahko izdano naravovarstveno soglasje s pogoji ali je vpliv bistven (razred D), zaradi česar je ocena gradnje neugodna ter je treba izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti. Ker je mnenje ZRSVN podlaga za odločitev upravnega organa o sprejemljivosti posega v naravo, mora biti to jasno in nedvoumno, kar v obravnavani zadevi ni.
Tako s stališča zakonske ureditve, kot s stališča interpretacije te ureditve v upravnosodni praksi, ni zadržka, da ne bi tudi eno samo dejstvo – npr. resna strokovna napaka – odtehtalo dobrega izpolnjevanja vseh ostalih indikatorjev in kriterijev ter tako vplivalo na oceno državnotožilske službe, vendar mora toženka tako odločitev obrazložiti na način, ki omogoča njen preizkus na podlagi kriterijev oziroma s stališča razumnosti, saj lahko le taka obrazložitev po eni strani omogoči učinkovito sodno varstvo, po drugi strani pa odvrne vsak dvom o samovoljnosti odločanja.
financiranje občin - naloge občine - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
Glede na specifično javnopravno naravo zadeve, v kateri država občini pod določenimi pogoji omogoča sofinanciranje iz javnih sredstev, ne gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP, temveč za drugo javnoupravno stvar, za katero se po 4. členu ZUP smiselno uporablja ta zakon. Navedeno pomeni, da je organ dolžan upravni akt, s katerim odloči o zahtevi občine po določbi 26. člena ZFO-1, obrazložiti v skladu z določbami 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - oškodovanec
Čeprav je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, ta ne izključuje interesa oškodovanca, da se spoštujejo njegove pravice po ZKP, ki morajo biti v tem okviru pravno upoštevne, pri čemer sodišče ne vidi razloga, zakaj bi bilo pri ščitenju teh njegovih pravic njegovo zastopanje po pooblaščencu v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, niti to ne izhaja iz izpodbijane odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje. Iz družbene pogodbe stranke z interesom pa izhaja, da je položaj obeh družbenikov popolnoma uravnotežen glede njunih glasovalnih pravic na skupščini, pri čemer je skupščina sklepčna le, če sta prisotna oba družbenika, ki morata sklepe sprejeti soglasno. Prvostopenjski organ in tožena stranka ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - določanje vrednosti nepremičnin
Register nepremičnin, ki ga vodi GURS in v katerem so navedeni podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, predstavlja uradno evidenco in je v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči dovoljen način ugotavljanja vrednosti nepremičnin. Stranka oziroma upravičenec pa lahko dokazuje, da je vrednost njene nepremičnine drugačna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - plačilo preživnine
Organ za brezplačno pravno pomočje zakonska določila pravilno upošteval in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnica v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe razpolagala s podatkom, da gre v primeru predmetne gradnje za nelegalno gradnjo. Takšno nesporno ugotovljeno dejstvo nedvomno predstavlja zadržek za izplačilo sredstev, ki so bili sicer tožeči stranki predhodno že odobreni.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - tožbena novota
Vrstni red plačila davkov in pripadajočih dajatev temelji na določilu 93. člena ZDavP-2, v skladu s katerim se iste vrste davki plačujejo po vrstnem redu prej dospele obveznosti.
Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb tožnice v zvezi z dvakratno obremenjenostjo za isto terjatev iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, v zvezi s stanjem na kontnih karticah za avgust in oktober 2016, v zvezi z domnevno napačnim začetnim stanjem dolga v knjigovodskih evidencah na dan 1. 1. 2016 in nevročitvijo obračuna zakonskih zamudnih obresti, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Navedeno namreč tožnica prvič omenja v tožbi, pri čemer ne obrazloži, zakaj teh dejstev ni navedla že v pritožbenem postopku.