promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vsebina ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - materialno pravo - dejansko stanje
Predkupna pravica ni pravica kupiti ponujeno zemljišče, ampak pravica, da ga pod enakimi pogoji, kot bi ga kupil kdo drug, kupi predkupni upravičenec. Gre za prednost pri nakupu pod enakimi pogoji, in ne za pravico kupiti katero od kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki jih kdo ponudi v prodajo. V primeru enakih pogojev za vse pa predkupna pravica ne more biti kršena.
Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZUP člen 179, 180, 180a, 180a/2, 225, 225/5.
upravni spor - pravnomočnost odločbe - odločba o denacionalizaciji - vodenje evidence - upravni akt - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila
Navodilo o vsebini in načinu vodenja evidenc o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb v postopku denacionalizacije ne določa, da se o datumih pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji vodi evidenca, prav tako pa tudi organ izda potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili 180. člena ZUP (in ne na podlagi 179. člena ZUP). Zato je toženka pravilno ugotovila, da bi bila dolžna potrditi pravnomočnost delne odločbe o denacionalizaciji oziroma izdati odločbo o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila v roku 30. dni in ne v roku 15. dni, kot trdi tožnica.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - upravičenec do sredstev - pravni naslednik - zavrženje zahteve
Iz devizne knjižice, ki jo je predložil tožnik k zahtevi za verifikacijo, izhaja, da je bila imetnica predmetne devizne vloge A.A., tožnik pa je bil zgolj pooblaščena oseba. Tožena stranka o tožnikovi zahtevi ni mogla odločiti drugače kot jo zavreči, saj tožnik pravnega nasledstva po A.A. kot imetnici predmetne devizne vloge, kljub dvakratnemu pozivu tožene stranke, ni izkazal.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - upravičenec do sredstev - zavrženje zahteve
Tožnica je k zahtevi za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge predložila dinarsko hranilno knjižico in zahtevala verifikacijo dinarske hranilne vloge. Upravičenci po ZNISESČP so zgolj osebe, ki imajo terjatve do podružnice banke v Sarajevu oziroma v Zagrebu, iz naslova deviznih računov oziroma deviznih hranilnih vlog. Imetniki dinarskih hranilnih knjižic oziroma dinarskih hranilnih vlog po navedenem zakonu torej niso upravičenci.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Organ za BPP je v izpodbijani odločbi pojasnil logične in prepričljive razloge za svoje stališče, da tožnik z zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov, ki jih je navedel v svoji prošnji za dodelitev BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 236.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Med povezanima družbama je mogoče sprejeti s pravnim poslom določeno transakcijsko vrednost kot carinsko vrednost le, kolikor je s predvidenimi načini vrednotenja mogoče ugotoviti, da povezanost med družbama ni vplivala na transakcijsko vrednost, torej da je ta približno enaka vrednosti cene na enoto blaga, po kateri se blago proda nepovezanim osebam, kar pa vse mora dokazati deklarant.
mednarodna zaščita - status begunca - informacije o izvorni državi - prosilec iz Iraka - preganjanje prosilca v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Sodišče nasprotno od tožene stranke ocenjuje, da je tožnik (notranje in zunanje) konsistentno, logično in dovolj prepričljivo opisal svoje politično prepričanje in delovanje kot razlog oziroma podlago zatrjevanega preganjanja zaradi političnega prepričanja in ključni razlog za zapustitev izvorne države, kar je še podkrepil z omenjenim grozilnim pismom z opisano vsebino, ki je prav tako skladna tudi s tožnikovimi navedbami v upravnem postopku in na glavni obravnavi, na kateri je sodišče njegovo vsebino preverilo ob sodelovanju pooblaščenke tožene stranke in sodno zapriseženega tolmača za arabski jezik, na podlagi česar sodišče ocenjuje, da so tožnikove navedbe glede političnega prepričanja in temu posledično preganjanja s strani od aktualne oblasti toleriranih oboroženih šiitskih milic kot ključnem razlogu za zapustitev izvorne države logično prepričljive, konsistentne in da tudi same po sebi niso neverjetne glede na predložena poročila oziroma informacije o izvorni državi tožnika, ki jih je toženi stranki predložil tožnik in ki jih je pridobila tudi sama tožena stranka.
Celo če se šteje, da je prosilec neverodostojna oseba, pa pristojni organ (sedaj tožena stranka) ne more mimo tega, da je organ pri presoji pogojev za priznanje subsidiarne zaščite in s tem povezanega načela nevračanja dolžan preveriti prosilčeve izjave v povezavi s specifičnimi in splošnimi informacijami (in ne zgolj na podlagi splošno znanih dejstev, kot tožena stranka v konkretnem primeru), povezanimi z njegovim primerom, kar zahteva že 3. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ.
sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Ne glede na to, ali gre za upravni spor po 2. ali 4. členu ZUS-1, je treba ugotoviti, da zoper posamične akte, ki jih izdajajo sodniki pri izvrševanju sodne funkcije, ni zagotovljen niti upravni spor po 2. členu ZUS-1, saj 3. člen ZUS-1 izrecno določa, da upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, niti ni mogoče 4. člena ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave RS razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora.
Prav tako ni mogoče v upravnem sporu uveljavljati kršitev ustavnih pravic v (drugem) sodnem (v konkretnem primeru izvršilnem) postopku (kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1), temveč je njihovo varstvo mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev konkretnega postopka. Pa tudi če bi tožeča stranka menila, da pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, s katero naj bi bilo poseženo v njene pravice in pravne koristi, nima, mora to pomanjkljivost uveljavljati v postopku, v katerem je bila odločitev sprejeta in izvršena, ter v ugovoru o njeni nezakonitosti to pomanjkljivost ustrezno zatrjevati.
ZMZ-1 člen 71, 71/4, 84, 84/1, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28-5, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nedovoljen vstop v rs - prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi
Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na tožnikov nedovoljen vstop oziroma ilegalno prehajanje mej (prva alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2), ker je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil takoj, ko je mogel. Enako velja za razlog, ki ga je toženka tudi navedla kot enega izmed razlogov za izkaz begosumnosti, in sicer, da tožnik nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji (tretja alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2). Gre namreč (tudi) za t.i. milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, in ki tudi veljajo za večino prosilcev za mednarodno zaščito.
Nadalje je nezadostna podlaga za pridržanje tožnika tudi dejstvo, da je že predhodno zaprosil za mednarodno zaščito v drugih državah. Že glede na ureditev po Dublinski uredbi je logično, da se je prosilec pred prihodom v državo članico nahajal v drugi državi članici. Se pa sodišče strinja s toženko, da pa ravno to vedenje tožnika (zapustitev Nemčije in Avstrije pred zaključkom postopkov mednarodne zaščite) kaže na izrazito begosumnost tožnika.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - zahtevek stranke
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in tožnici ni mogoče priznati več kot je zahtevala. Glede na navedeno sta obravnavan sporna ugovora tožnice neutemeljena.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/1, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto - znatna nevarnost pobega prosilca - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Za obstoj standarda očitnega dvoma v prosilčevo istovetnost ne zadostuje zgolj okoliščina, da prosilec ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo, pač pa je pomemben kriterij za ugotavljanje prosilčeve identitete tudi njegova utemeljitev, zakaj ne more predložiti originalov dokumentov.
Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
ZPŠOIRSP člen 2, 8, 8/4. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 10.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - pravica do izjave
Ker je upravni organ, kljub izjavam prič in tožnika, ugotovil, da tožnik ni zapustil Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer dejstev, ki sicer govorijo v prid tožnikovi vlogi, ni vključil v dokazno oceno, ni upošteval načela materialne resnice (1. odstavek 8. člena ZUP), po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, za kar pa je treba upoštevati načelo proste presoje dokazov (10. člena ZUP).
Tožena stranka ni odgovorila na argument, kako to, da je bila očetu priznana odškodnina zaradi izbrisa, oziroma ni pojasnila, v čem je temeljna razlika med okoliščinami tožnikovega očeta in tožnika z vidika ZUSDDD, kajti če je organ v zvezi s tožnikovim očetom priznal, da je Slovenijo zapustil zaradi izbrisa, to posledično pomeni, da je bil tožnik, ki je bil v času izbrisa star komaj 1 mesec, v enakem položaju, kot je bil njegov oče. S tem, ko upravni organ ni odgovoril na omenjeni argument tožnika, mu je tudi nedopustno omejil pravico do izjave oziroma obrambe v postopku.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso, gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršite izpodbijanega upravnega akta, oz. s predlagano začasno ureditvijo stanja.
Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določeno realno izkazane posledice in takšni, kot jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravnomočno zaključen postopek - nedovoljeno pravno sredstvo
Postopek, v zvezi s katerim stranka prosi za brezplačno pravno pomoč, je pravnomočno zaključen. Zato je prošnja zadodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči se zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin v zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet prošnje, imelo končen uspeh.
ZMed člen 45, 45/1, 45/9, 45/10. ZDIJZ člen 4, 4/1, 5a, 6.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed je vedno omejen na na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ. IP je v obravnavnem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ.
Sodišče pa nima nobene podlage za dvom, da tožena stranka na ogledu zadeve, ko je vpogledala v spis pri organu, in ko ni zasledila nobenega dokumenta, ki bi se nanašal na konkretnega zavezanca, ni ravnala s potrebno skrbnostjo in doslednostjo oziroma da je dejstva zmotno ali malomarno ugotovila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pogoj dejanskega življenja v RS
Sklicevanje stranke zgolj na objektivne ovire za vrnitev v RS (težave pri pridobivanju dokumentov zaradi vojne) in na skrb za otroke ob neizkazani aktivnosti za vrnitev ne zadošča za izkaz upravičene odsotnosti v smislu prvega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ugotavljanje rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov
Pri ugotavljanju središča življenjskih interesov imajo prednost osebni interesi pred ekonomskimi.
Rezidentski status za namene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja se ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2, še pred uveljavljanjem pravic iz Konvencije.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Zgolj trditev, da se je tožnik zanimal, kakšne so možnosti za vrnitev v Slovenijo, dejstvo, da naj bi ga oče vpisal v društvo izbrisanih, da je oče obiskal odvetnika in se zanimal o možnosti za vrnitev, ni dovolj zanesljivo in prepričljivo izkazan razlog iz 3. odstavka člena 1.č. ZUSDDD za odsotnost iz Slovenije, kajti navedene okoliščine ne odtehtajo dejstva, da je bil tožnik od 20. julija 1991 zaposlen v vojski BiH, kar nujno pomeni, da se je že pred izbrisom odločil, da bo njegov delodajalec odločal o tem, kje bo začasno oziroma stalno živel, in da te izbire kasneje ni spremenil.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zakonsko določeni pogoji za pogojni odpust - prestana kazen - povratništvo - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik svojo prošnjo za pogojni odpust izrecno podal na podlagi šestega odstavka 88. člena KZ-1. Iz izpodbijane odločbe pa je razvidno, da je toženka najprej opravila preizkus formalnih pogojev po drugem odstavku 88. člena KZ-1, ki pride v poštev v obravnavani zadevi, saj je tožnik pravnomočno obsojen na kazen dvajsetih let zapora. Po presoji sodišča je pravilno ugotovila, da tožnik formalnega pogoja po tej določbi glede na to, da je prestal nekaj več kot 66 odstotkov kazni zapora, ne izpolnjuje.
Ker je toženka ugotovila, da je tožnik večkratni povratnik, čemur v tožbi niti ne oporeka ter da ima odprte kazenske postopke, sodišče pritrjuje zaključku toženke, da ne izpolnjuje splošnih kriterijev, ki bi omogočali pogojni odpust.
ZTuj-2 člen 73, 73/3, 75, 75/1. ZPP člen 325, 326, 326/2.
pravice tujcev - dovolitev zadrževanja - dopolnilna sodba - osebna izkaznica za tujca
Sodišče soglaša s tožnikom, da je del odločitve o dovolitvi zadrževanja tudi odločitev o izdaji izkaznice o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji.