ZPP člen 5, 243, 399, 399/2, 339/2-8. ZVEtL-1 člen 23, 23/3, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 43, 44, 44/3, 44/4. SPZ člen 10. URS člen 22.
dopuščena revizija - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - prostorski akti - dokazovanje z izvedencem - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - izvedensko mnenje
Predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL‑1 je ex post ugotavljanje, katero zemljišče je po preteklih pravilih že postalo last lastnika stavbe ali stavb. Postopek je namenjen odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju. Merila za ugotavljanje pripadajočega zemljišča je ZVEtL‑1 prilagodil tako, da je prepustil sodiščem, da v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin in praviloma s pomočjo izvedenca urbanistične stroke ugotovijo obseg pripadajočega zemljišča.
Nosilni razlog nižjih sodišč za stališče, da je parc. št. 312 k. o. ... skupno pripadajoče zemljišče vseh stavb ..., je, da je bilo to zemljišče ob gradnji namenjeno ...., kasnejši prostorski akti pa tega niso spremenili. Revident je s sklicevanjem na izven postopka pridobljeno izvedensko mnenje trdil, da parc. št. 312 k. o. ... nikoli ni pomenila pripadajočega zemljišča k naselju ...., temveč je bilo to zemljišče že ob gradnji ... namenjeno javni zvezni cesti oziroma aveniji.
Razhajanja o pravotvornih dejstvih, ki bi lahko pomenila podlago za uporabo kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1, v postopkih pred nižjima sodiščema niso bila odpravljena. Dokazni predlog revidenta za pridobitev dopolnitve mnenja izvedenke urbanistke je tako primeren in utemeljen, njegova izvedba pa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 367č, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pravnomočno končan postopek - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
V (ne)pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00080454
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
prodajna pogodba za nepremičnino - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se razvezni pogoj iz prvega odstavka 207. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) izpolni in v zavarovanje fiduciarno odstopljena terjatev preide nazaj na dolžnika tudi v primeru, če zavarovane terjatve ne plača njen dolžnik, temveč kdo drug (npr. porok ali druga oseba s pravnim interesom).
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožnica ni kot javna uslužbenka del sodnega osebja in tudi ni funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, temveč je kot varnostnica zunanja sodelavka sodišča. Sporno okoliščino je mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da se navadni odbitek tujega davka v zvezi z dohodki, ki jih rezident ene države pogodbenice dosega v drugi državi pogodbenici, računa skupno za vse vrste dohodkov z virom v drugi državi pogodbenici, ki se vštevajo v davčno osnovo?
predlog za dopustitev revizije - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da se navadni odbitek tujega davka v zvezi z dohodki, ki jih rezident ene države pogodbenice dosega v drugi državi pogodbenici, računa skupno za vse vrste dohodkov z virom v drugi državi pogodbenici, ki se vštevajo v davčno osnovo?
varstvo volilne pravice - volilni spor - pravočasnost vloge
DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).
Ugotovitev obstoja določene terjatve je res manj v razmerju do obsodbe na plačilo, a to ne pomeni, da lahko sodišče v (pobotnem) izreku ugotovi obstoj te terjatve v višini zunaj meja, ki jih je začrtal tožnik s tožbenim zahtevkom.
Upoštevaje spoznanja ekvivalenčne teorije, je pri presoji, v katerem delu je umaknjen tožbeni zahtevek, treba upoštevati njegovo dejansko podlago. Ker je pobotni ugovor obrambno sredstvo zoper tožbo, se prvi toženec s pobotnim ugovorom ne more braniti zoper tisti del tožbenega zahtevka, ki ga (zaradi delnega umika) ni več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00079613
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - čast in dobro ime - svoboda izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prepoved objave - objava sodbe - javno opravičilo - članki