ZOR člen 12, 18, 18/2, 125, 125/1, 126, 126/2, 126/3, 132, 132/2, 132/5.
razdrtje pogodbe - pravni standard - če nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev
Središčno sporno vprašanje v tej pravdi in tudi zdaj v postopku z zahtevo je, ali je bil dani dodatni rok primeren v duhu drugega odstavka 126. člena ZOR. Gre za pravni standard tako glede vprašanja "dodatni" kakor tudi glede vprašanja "primeren" (kakor, denimo, tudi v drugih zakonskih določbah: členi 262/3, 317, 470, 489, 490, 491, 562/2, 620/2 ZOR), ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodnik, in to od primera do primera, ker pač ni mogoče določiti enega vatla za vse primere. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin, kot na primer od vrste storitve, od običajev, od dolžnikovega siceršnjega poslovanja, za katerega ve upnik, od dolžine zamude, od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravočasno spolnitev, od primerjave dolžine prvotno določenega roka in naknadno danega, od pripravljenosti dolžnika, da popolnoma izpolni obveznost, od stanja pripravljalnih dejanj za izpolnitev obveznosti, od obsega, v katerem je pogodba že izpolnjena ipd.
Nepravilno je že izhodišče zahteve, da mora biti takšen rok tolikšen, da lahko dolžnik v njem realno izpolni obveznost, pri čemer očitno meri na to, da je v njem možna celotna izpolnitev, ko meni, da prejšnja zamuda ni pomembna. Že iz samega izraza dodaten izhaja, da gre tu za dopolnilni rok, ne pa takšen, v katerem bi tožnik šele začel izpolnjevati svojo obveznost. Pa tudi pravno gledano bi bila razlaga v smislu zahteve navzkriž z načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR) v izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti, saj bi si dolžnik tako izposloval še en rok, enako dolg kot prvotno dogovorjeni rok, ki je že tako ali tako praviloma takšen, za kakršnega presodi dolžnik, da bo v njem zmogel opraviti prevzeto. Skratka, dodatni rok ima naravo dopolnilnega roka, ker se domneva, da je dolžnik že začel izpolnjevati obveznost v prvotno postavljenem roku.
ZPP (1977) člen 5, 354, 354/2-7, 401, 401/2-2, 408, 408/1. ZIP člen 14, 39, 224, 224/2, 224/3, 224/4. SODNI RED člen 300. SODNI POSLOVNIK ZA REDNA SODIŠČA člen 234.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi iz katerih se sme sodba izpodbijati - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - opustitev vročitve predloga za izvršbo - prepis vsebine predloga o izvršbi v sklep o izvršbi - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanja, ki jih lahko opravi tudi kdo drug - založitev zneska, potrebnega za stroške - dokončen sklep o višini stroškov
Ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, če sodišče hkrati s sklepom o izvršbi dolžnikom ne vroči tudi samega predloga za izvršbo. Dolžniku z očitano kršitvijo ni bila odvzeta možnost obravnavanega pred sodiščem, saj je sodišče vsebino izvršilnega predloga v celoti in vsebinsko popolno povzelo v sam sklep o izvršbi, dolžnik pa ima v tej fazi izvršilnega postopka tudi sicer le možnost vložiti ugovor proti sklepu o izvršbi, kar je tudi storil.
služnost - prekarij (precario) - posest - motenje posesti - sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti
Tožnici, ki sta ves čas izvajali posest na podlagi dovoljenja lastnika parcele št... k.o... (prekarij), sta uživali posestno varstvo in sta bili upravičeni vložiti ustrezno tožbo zaradi motenja posesti (74. in nasl. členi ZTLR) ali tožbo iz naslova pravice do posesti (81. člen ZTLR) proti vsakomur, ki bi ju pri tem oviral (razen proti lastniku parcele). Toženec je samo zakupnik parcele in mora upoštevati določila zakupne pogodbe. Nobene pravice nima, da bi posegal v tuja razmerja in v tujo posest, zato je prav on pasivno legitimiran za tožbo, s katero se zahteva, da mora odstraniti ovire, ki jih je postavil.