Opis ravnanj obdolženk v sklepu o preiskavi je razumljiv, konsistenten in dovolj natančen, da ustreza določbam 1. odstavka 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo pri enajstletnem (11) otroku, in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah.
ZOR člen 111, 112, 112/2, 117, 139. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3.SZ člen 117.
neveljavnost pogodb - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - čezmerno prikrajšanje
Razveljavitev pogodbe z dne 16.12.1991 bi morala toženka uveljavljati v roku 1 leta, upoštevajoč predpostavke 117. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zaradi zmote oziroma 139. člena ZOR zaradi čezmernega prikrajšanja. Ker tožnik po ugotovitvah nižjih sodišč ni soglašal z razveljavitvijo pogodbe (ta zaključek sta sodišči nižjih stopenj oprli na vsebino tožnikovega dopisa z dne 4.3.1992) - zgolj njegovo soglasje pa bi lahko pripeljalo do sporazumne razveljavitve pogodbe (arg. iz drugega odstavka 112. člena ZOR) - bi morala toženka uveljavljati razveljavitev pogodbe s tožbo. Z (nasprotno) tožbo pa toženka po pravilnih zaključkih sodišč druge in prve stopnje ni mogla uspeti, ker po njunih ugotovitvah ni dokazala obstoja predpostavk, ki jih terja izpodbojnost posla po določbah 111. oziroma 139. člena ZOR, tožbo pa je tudi vložila po preteku enoletnih prekluzivnih rokov.
ZOR člen 154, 206, 206/3, 207, 646, 646/1, 647. ZCes 1981 člen 2.
povzročitev škode - odgovornost več oseb za isto škodo - povrnitev gmotne škode - podlage za odgovornost - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca gradbena pogodba - zmanjšanje in izključitev odgovornosti - ravnanje izvajalca po zahtevi naročnika
Izvajalec odgovarja za škodo, čeprav je delal po naročilu naročnika, vendar pa je solidarna odgovornost naročnika in izvajalca podana le za škodo, povzročeno z izvajanjem del, ki so bila izvedena in v časovnem okviru, kot so se izvajala.
KPDZD člen 41. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7, 8, 11, 12.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpoved delovnega razmerja
V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v razmerju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, kljub temu, da je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, ki jih KPDZD določa v 41. členu. Tudi po mnenju revizijskega sodišča, kar sta pravilno zaključili že nižji sodišči, se revident pri odpovedi delovnega razmerja tožnici teh določil ni držal. Tožnice ni seznanil z dejstvi, na katerih je temeljil postopek in ki so bila podlaga izrečenemu ukrepu, poleg tega pa tožnice ni pozval, da bi pisno ali ustno odgovorila na očitane kršitve. Poleg teh kršitev, ki sta jih že ugotovili obe nižji sodišči, je tožnici dal odpoved brez odpovednega roka. To bi sicer bilo možno, vendar bi za tako odpoved morali biti podani ustrezni razlogi. Vse našteto pa so take bistvene kršitve postopka delodajalca, da zaradi njih postopek ne more biti zakonit.
Taka razlaga pozitivnih predpisov je tudi v skladu z določbami konvencije 158 Mednarodne organizacije dela, ki jo je v letu 1984 ratificirala SFRJ, po osamosvojitvi pa jo je v svoj pravni red sprejela tudi Republika Slovenija. Konvencija določa, da ima delavec pravico do zagovora (7. člen), pravico do pritožbe (8. člen), ter pravico do razumnega odpovednega roka ali namesto tega do nadomestila (11. in 12. člen). Samo, če pride do prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne discipline, predvideva konvencija možnost drugačnih rešitev, tako da se delavcem lahko omejijo predvidene pravice (če bi bilo nerazumno zahtevati od delodajalca, da ga zadrži med odpovednim rokom - 11. člen).
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo formalno in vsebinsko uveljavlja revizija. Iz izreka drugostopenjske sodbe in sklepa ni razvidno, kaj spreminja sodišče. Sodbe prvostopenjskega sodišča v prvem odstavku tako, kot je to storilo, ne more spremeniti, saj je bil v prvem odstavku samo zavrnjen tožničin zahtevek, ki ga je sodišče v celoti citiralo.
Sprememba citata ne pomeni spremembe izreka sodbe. Če pa je imelo drugostopenjsko sodišče namen spreminjati odločitev organov tožene stranke, kar bi bilo smiselno, bi to moralo storiti drugače. Lahko bi spremenilo celoten izrek sodbe sodišče prve stopnje, če bi izreklo drugi disciplinski ukrep, ali pa sprejelo drugačno pravno kvalifikacijo, ki na samo odločitev sodišča prve stopnje glede disciplinskega ukrepa ne more vplivati, pojasniti v obrazložitvi sodbe. Poleg tega s takim izrekom kot je sedaj, ni jasno, ali se nova pravna kvalifikacija nanaša na obe prej očitani disciplinski kršitvi (po 8. in 16. točki 111. člena pravilnika), ali velja sprememba samo za eno in za katero kvalifikacijo.
Organizacija ni odgovorna za škodo, ki jo je delavec utrpel, ker mu je pri prenosu kante za smeti le-ta zdrsnila in padla na palec desne noge ter mu ga poškodovala. Ni podana ne krivdna, ne objektivna odgovornost.
SKPG člen 30. Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 16.
plače in drugi prejemki - uvrstitev v tarifni razred
Če tožena stranka ni štela za potrebno, da s sistemizacijo določi vrsto in zahtevnost delovnih mest, je za presojo skladnosti uvrstitve delavcev v tarifni razred z določbami panožne kolektivne pogodbe oziroma internimi akti pravno pomembno ugotovitev narave in stopnje zahtevnosti dela, ki ga delavec opravlja.
disciplinska odgovornost - sodni postopek - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pomanjkanje aktivne legitimacije dedičev za vložitev revizije
V določbi 389. člena ZPP so vsebovane meje preizkusa revizijskega sodišča, med katerimi je v 2. odstavku določeno, da mora imeti oseba, ki zahteva revizijo, pravico za njeno vložitev. Po omenjenem zakonskem določilu revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da z izpodbijano sodno odločbo ni bilo odločeno o premoženjskopravni terjatvi pok. V.M., ki se lahko podeduje, niti o njegovem statusnem vprašanju, ki bi imelo premoženjskopravne posledice, revidentki nimata pravice za vložitev revizije.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Zaradi stečaja najemodajalca, poslovnih prostorov in odprtega stečajnega postopka ter sklenjene pogodbe, delo res bilo tako, da se ga lahko opredeli kot delo za določen čas. Zato je že zgolj iz tega razloga bilo možno sklepati delovna razmerja za določen čas. Če pa se upošteva, da je tožena stranka za določen čas zaposlila delavce, ki so zaradi stečaja podjetja, po zakonu izgubili delo zaradi prenehanja delovnega razmerja, smiselno pomeni vključitev v postopek razreševanja zaposlitve presežkov (čeprav v spornem primeru ne gre za presežne delavce v smislu določil ZDR, ampak za brezposelne zaradi stečaja) delavcev drugega delodajalca, kar je osnova za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Zakonska podlaga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je torej bila in zato ni utemeljeno navajanje tožnika, da so bila delovna razmerja nezakonito sklepana za določen čas.
Zakon o Kobilarni Lipica člen 17, 21. ZDR (1990) člen 32, 35. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kršitev določb pravdnega postopka
Revidentka je univerzalna pravna naslednica tožene stranke je takšno nasledstvo določeno v zakonu, izhaja pa tudi iz sklepa registrskega sodišča. Zaradi tega so neutemeljeni revizijski ugovori glede pomanjkanja pasivne legitimacije in kršitve določbe 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Vprašanje, ali revidentka ima možnosti, da bi tožnike ponovno sprejela v delovno razmerje in jim plačala razliko plače, je lahko predmet morebitnega izvršilnega postopka, ne pa revizije.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40148
ZPDDP člen 3, 3/3. ZVIT člen 159, 159/1, 159/2, 160, 162. SKPG (1993) člen 39, 46. ZAP (1978) člen 3.ZLPP člen 18, 19, 19/1.ZIL člen 126.
program lastninskega preoblikovanja kot avtorsko delo - plačilo posebnega davka na določene prejemke od avtorskega dela - inovacije in inovativnost - nagrajevanje
Izbor ustreznega načina lastninskega preoblikovanja oziroma njihove kombinacije ter oblikovanje programa preoblikovanja je avtorsko delo.
Pod inovacijo je treba razumeti tudi vsako tehnično izboljšavo v smislu 159. člena ZVITIZR, četudi je ni bilo mogoče zavarovati (2. odst. 159. člena in 160. člen ZVITIZR).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pozna izraz "inovativnost" (39. člen SKPG) in "inovacija" (46. člen SKPG). Ta dva izraza nista sinonimna izraza. Inovativnost ima lahko za posledico inovacijo, ni pa to nujno. Zato je tudi nagrajevanje za inovativnost in za inovacijo urejeno različno. Po 39. členu SKPG je ena od osnov za določanje delovne uspešnosti tudi inovativnost. Ta se izrazi v plači. Nadomestilo za inovacijo pa se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in inovator (46. člen SKPG).
ZIP člen 49, 50, 50-1, 53, 53/3. ZPP (1977) člen 20, 20/2.
izvršba - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - sklep o ugovoru - do kdaj se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreče za krajevno nepristojno
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi.
ZZZDR člen 79, 102, 123, 123/1. ZPP (1977) člen 2, 3, 7, 106, 186.URS člen 54.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - preživninske možnosti staršev - prosto razpolaganje strank z zahtevki - opredelitev tožbenega zahtevka
Sodišči sta ob določitvi višine preživnine ob pomanjkanju drugih podatkov glede potreb otrok izhajali iz podatkov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, koliko znašajo minimalni oz. povprečni stroški za otroke v starosti od 6 do 14 let. Upoštevali sta dohodke očeta v višini 80.000,00 SIT, otroški dodatek in denarno pomoč materi. Dejstvo je, da mati z otrokoma (vsaj v času sojenja) živi v Srbiji, kjer so življenjski stroški nižji kot v Sloveniji, kar je splošno znano dejstvo. Sodišči sta na to sicer opozorili v svojih sodbah. Kljub temu sta glede višine življenjskih stroškov za preživljanje mld. otrok upoštevali izračun le-teh v Sloveniji, kar je nedvomno v korist otrokoma. Sam tožnik pa je tudi pripravljen plačevati določeno preživnino, ki jo bo glede na ugotovljene dohodke tudi zmogel. Tako je zadoščeno materialnopravni določbi 79. čl.
ZZZDR, da določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Iz navedenega jasno sledi, da sta sodišči pri sojenju pravilno uporabili materialno pravo za odločitev v tem sporu.
ZPP (1977) člen 94, 94/1, 96, 97, 97/1, 99, 99/1, 114, 138, 138/1, 151, 151/2.ZOR člen 84, 84/2, 89, 89/1, 94, 94/2.ZOdv člen 21, 30.ZN člen 9, 9/1, 9/2.
vročanje pisanj - prenehanje pooblastila - način vročanja - pooblaščenci - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - prenehanje opravljanja odvetništva zaradi imenovanja za notarja - notar kot pooblaščenec za zastopanje - položaj prevzemnika odvetniške pisarne - obstoj pooblastilnega razmerja
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdo neha opravljati odvetništvo, ker je postal notar, ne preneha pooblastilo in če ga stranka ne prekliče oziroma ga sam ne odpove, mora še naprej nastopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja (prvi odstavek 138. člena ZPP) in tako tudi vabila na naroke (114. člen ZPP).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti - hišniško stanovanje
Pravilno je stališče obeh nižjih sodišč, da za utemeljeno zavrnitev zahteve za odkup stanovanja zadostuje golo dejstvo, da gre za hišniško stanovanje, da torej vprašanje, ali je tožniku bila dodeljena oziroma ali je kasneje pridobil stanovanjsko pravico, ni pravno odločilno.
V nasprotju s posebno ureditvijo statusa hišniških stanovanj in pravnih razmerij v zvezi s takimi stanovanji bi bilo, da bi hišniško stanovanje po preteku dveh let le zaradi pasivnega ravnanja ene stranke enostavno izgubilo tak posebej urejen zakonski status.
Ne glede na v različnih obdobjih različno imenovanje pravice na hišniškem stanovanju (stanovanjska pravica oz. pravica do začasne uporabe stanovanja) je bila le-ta vsebinsko enako opredeljena. Bila je strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Zanjo je bilo bistveno, da je ni bilo mogoče prenesti na druge uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška oziroma kurjaška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Ob taki zakonski ureditvi ni mogoče pritrditi revidentovemu stališču, da je obravnavano stanovanje po preteku dveh let od prenehanja opravljanja hišniških del zaradi tožnikove nadaljnje uporabe izgubilo lastnost hišniškega stanovanja. Potek roka iz 50. člena ZSR, na katerega se tožnik sklicuje, je imel za posledico le, da proti njemu ni bilo mogoče vložiti izpraznitvene tožbe, kar pa ne pomeni, da je pridobil pravico do privatizacijskega odkupa tega stanovanja po določbah 117. člena SZ.
ZIP člen 16, 16/2-1, 20, 20/1, 229, 230, 231, 232.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - izvršljiva sodna odločba - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - opredelitev predmeta obveznosti - vrnitev delavca na delo
Kljub temu, da v izreku odločbe ni navedeno, na katero delovno mesto morajo nasprotne udeleženke iz delovnega spora sprejeti predlagatelja - upnika, in mu tako omogočiti, da se spet vrne na delo, pa je treba upoštevati, da gre za izvršitev odločbe specializiranega, delovnega in socialnega sodišča (2. točka 16. člena ZIP), ki do uveljavitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS, št. 19/94) ni posvečal posebne pozornosti izrekom sodnih odločb, in za katere ima tudi ZIP posebna določila. Res je sicer, da v sporu ne gre za vrnitev delavca na delo, ki ga je opravljal, in da v izreku odločbe, ki naj se izvrši, niso navedeni niti posebni pogoji, ki opredeljujejo zahtevnost del, toda iz izreka o razveljavitvi sklepa z. s. Z. k. z. T. z dne 28.12.1989 vendarle izhaja, da je bilo med udeleženci postopka v delovnem sporu znano, katero delo je upnik opravljal. In ker si je pri ugotavljanju pravne vsebine izreka o sprejemu na delo mogoče pomagati tudi z obrazložitvijo odločbe, je sodišča druge stopnje prestrogo uporabilo načelo formalne legalitete, ki sicer velja v izvršilnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - pritožba - vročanje pisanj - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - obseg pooblastila - odvetniška pisarna - splošno pooblastilo - pravica predlagati začasne odredbe - odvetnik - tek pritožbenega roka
Če iz pooblastila odvetnikom, ki opravljajo odvetniški poklic v istih prostorih, ni razvidno, katerega izmed njih je stranka pooblastila, veljajo kot pooblaščenci vsi ti; pooblastilo odvetniku, ki ga je dala tožena stranka, ne da bi natančneje določila njegove pravice, zajema tudi pooblastilo za postopek za izdajo začasne odredbe na predlog tožeče stranke, ki poteka v okviru pravdnega postopka; če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od vročitve, ki je bila opravljena prva kateremu koli izmed njih.
CZ člen 279, 279/2, 280, 280/1. ZUS člen 42, 42/2.
povrnitev uvoznih dajatev - zamuda roka za vložitev zahteve
Rok iz 1. odstavka 280. člena CZ je materialni zakonski rok, to pomeni, da s potekom tega roka stranka izgubi pravico do vrnitve plačanih uvoznih dajatev.