denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
V postopku denacionalizacije je mogoče dopolnjevati vlogo z listinami in morebitnimi drugimi dokazili, ne samo glede podržavljenega premoženja, katerega obseg vrnitve je bil pravočasno zahtevan, temveč tudi glede upravičenca do denacionalizacije, ki je bil naveden v pravočasno vloženem denacionalizacijskem zahtevku (vlogi). To pa pomeni, da dopolnjevanje vloge po preteku roka za vložitev zahtevka z navedbo novega denacionalizacijskega upravičenca procesno ni mogoče.
davek od dohodka pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig - izplačila iz kapitalskih dobičkov
V konkretnem primeru tožeča stranka poslovnih knjig ni vodila skladno z določbami SRS, ZGD in ZDavP ter je preko obravnavanih računov strank poslovala v nasprotju z določbami ZTVP-1. Po določbah ZTVP-1 namreč velja, da borzno posredniška družba ne sme uporabljati denarnih sredstev strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank pa tudi, da ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen storitev v zvezi z vrednostnimi papirji. Kljub temu je tožeča stranka račune strank uporabljala v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami.
dohodnina - akontacija dohodnine - obdavčljivi dohodki - drugi dohodki - prejemki v naravi - udeležba na predstavitvah farmacevtskih izdelkov - izleti - davčni zavezanec - višina davčne osnove
Glede na vsebino posameznih dogodkov oziroma prireditev so njihovi udeleženci vsekakor pridobili določeno ekonomsko korist, pri čemer namen prireditve (promoviranje novih izdelkov tožeče stranke) na opredelitev koristi kot dohodka sam po sebi nima neposrednega vpliva. Tudi če je prireditev organizirana z ekonomskim ciljem – zaradi reklamiranja izdelka, to še ne izključuje izplačila prejemka oziroma povračila stroškov udeležencem, kot prejemek (v naravi) pa tudi ni izključena možnost npr. ogleda gledališke predstave.
Neutemeljen je ugovor, da pri predstavitvi zdravila ni podlage za obdavčenje, ker ni davčnega zavezanca. Udeleženci prireditve kot fizične osebe so nedvomno bili, le da niso bili identificirani poimensko, kar pa še ne pomeni, da ni podlage za obračun akontacije dohodnine.
Zastavi pa se vprašanje, v kakšnem obsegu oziroma kakšni višini je udeležencem v konkretnih primerih posameznih prireditev ekonomska korist dejansko nastala in ali jo je mogoče opredeliti kot drug dohodek iz 105. člena ZDoh-2. Kot dohodek in s tem obdavčljiv prejemek je namreč mogoče šteti le tistega, ki pripade posamezniku neposredno in ki ga je kot takšnega (kot posameznikovo obogatitev) mogoče izmeriti.
začasna odredba - mednarodna zaščita - varna tretja država - zavrženje prošnje
Prošnja tožnikov za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji je bila zavržena, ker prihajajo iz varne tretje države (Republike Hrvaške). V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnike izroči Republiki Hrvaški. To pa bi imelo za njih tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspeli.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - začasna odločba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino
Sodišče se strinja s pravnim stališčem, ki ga je v izpodbijani odločbi zavzel organ, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odločbe, ob zasledovanem cilju zaščite nadaljnjega razvoja otroka, kar pa pomeni, da tožnik z vložitvijo tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
Razlog, da so nepremičnine, ki so bile upoštevane pri obsegu premoženja, podedovane, ni relevanten. Le če bi šlo za ovrednotenje premoženja, naštetega v drugem odstavku 23. člena ZSV, bi bilo upoštevanje takega premoženja pri ovrednotenju višine nezakonito.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/10. ZZ člen 29. ZUS-1 člen 2, 2/2, 12, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - svet šole - sestava sveta šole - razrešitev predstavnika ustanovitelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predstavništvo ustanovitelja v svetu zavoda ne pomeni uresničevanje pravice predstavnika, temveč pravice ustanovitelja, ki je tega predstavnika imenoval, zato članstvo v svetu zavoda ni tožnikova pravica ali pravna korist, zato z izpodbijanim sklepom o razrešitvi prvo tožnika ni bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki bi posegla v pravni položaj prvo tožnika.
Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da obveznost povrnitve stroškov nastane tudi v primeru sklenitve sodne ali izvensodne poravnave. Pogoj za povrnitev stroškov po tej določbi pa je pridobitev premoženja ali dohodka, pri čemer upravičenec do BPP v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZBPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 32, 32/2. ZOsn člen 11, 11/2, 12, 12/1, 54, 54/6, 60a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za začasno ureditev stanja - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje brez soglasja staršev - težko popravljiva škoda
Tožnik je škodo opredelil s tem, ko je navedel, da „niso bile strokovno ustrezno ugotovljene kakršne koli vedenjske ali osebnostne motnje, da bi potreboval posebej prilagojen program za mladostnike v za to specializiranem zavodu“, da bi sprememba osnovne šole na tožnika lahko negativno vplivala, saj bi ga iztrgala iz njegovega okolja, kjer ima prijatelje, in ki ga je vajen, „saj bi se počutil nezaželenega in ponižanega ter obstaja verjetnost, da bi zaradi prešolanja v navedeni zavod tožnik imel trajne psihološke posledice“; boji se tudi „stigmatizacije“ zaradi zavoda, za katerega je „razširjeno splošno mnenje, ki je precej negativno, namreč da je zavod namenjen problematičnim mladoletnikom, ki jim niso tuja tudi hujša kazniva dejanja“. Verjetnost, da bi tožniku nastala škoda, kot jo je subjektivno opisal, je tako v zadostni meri podana in jo je z izdajo začasne odredbe mogoče preprečiti.
dovoljenje za stalno prebivanje - začasna odredba - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Tožena stranka ni podala odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe in tako ne oporeka tožnikovi opredelitvi družine, ki jo ima v Sloveniji oziroma da bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila sorazmeren poseg v pravico tožnika do zasebnega in družinskega življenja. Med strankama ni sporno, da tožnik spada med t.i. izbrisane, zato gre po mnenju sodišča za pravno relevantno škodo v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1, ki bi nastala, če bi se izpodbijana odločba začela izvrševati pred koncem sodnega postopka. Tožnik je škodo v zadostni meri tudi izkazal. Ob predložitvi upravnih spisov sodišče tudi ni dobilo nikakršnega zagotovila, da pristojni organi izvršujejo izpodbijani akt tako, da po izkazani vročitvi stranki tožniku pristojni organ izda tudi odločbo po ZTuj-1, kjer mu določi konkreten rok za prostovoljno zapustitev Slovenije; pa tudi če bi sodišče takšno zagotovilo tožene stranke dobilo, ni podlage v zakonu za stališče, da tožnik ni upravičen tudi v povezavi z izpodbijanim aktom zahtevati izdaje začasne odredbe.