vojni veterani - priznanje statusa vojnega veterana - kurirji - dostava pošte pripadnikom teritorialne obrambe in narodne zaščite
Osebe, ki so bile po takratni organizaciji vpoklica določene, da raznašajo pozive za vpoklic pripadnikov teritorialne obrambe in narodne zaščite, niso imele statusa pripadnikov teh enot ali kake druge relevantne strukture, kateri bi pripadal status vojnega veterana po določbah ZVV.
Pri plinovodu, ki poteka preko parcele tožnikov gre za vprašanje služnosti in z njo povezanih pravic, kar pa ne posega v odmero občinskega komunalnega prispevka po ZPNačrt.
V postopku odobritve pravnega posla tožnik ni bil uspešen, zato ni dokazal, da bo pridobil kmetijska zemljišča, ki bi jih potreboval za priznanje statusa kmeta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v pravice lastnikov sosednjih zemljišč - ugovori stranskega udeleženca
V postopkih izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih.
Iz določb ZSPOZ izhaja, da Slovenska odškodninska družba d.d. z odločbo zgolj odmeri oz. izračuna višino odškodnine po zakonskih kriterijih, ki so določeni v 10. členu ZSPOZ in da torej ni pristojna odločati o kakršnihkoli vsebinskih vprašanjih v zvezi s tem.
nadzorni odbor občine - sklep o imenovanju članov odbora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o imenovanju nadzornega odbora ne po vsebini in ne po obliki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. ZLS (in tudi ne kakšen drug zakon) namreč ne določa, da bi bilo imenovanje oziroma razrešitev članov nadzornega odbora upravna stvar glede na drugi odstavek 2. člena ZUP. Članstvo v nadzornem odboru namreč ne pomeni uresničevanje pravice posameznika oziroma posameznikov, temveč uresničevanje zakonsko določene pravice organa - v obravnavanem primeru občinskega sveta -, ki imenuje člane nadzornega odbora. Pri tem tudi ni pomembno, da so tožniki že bili imenovani za člane nadzornega odbora, saj jim je mandat prenehal ex lege s prvo sejo novo izvoljenega sveta glede na prvi oziroma drugi odstavek 41. člena ZLS. Članstvo v nadzornem odboru torej ni pravica ali neposredna pravna korist tožnikov, kar pa posledično pomeni, da izpodbijani sklep ni posegel v pravno varovan položaj tožnikov.
Kazenski pregon je nesmiselno začeti, saj tožnik ni z ničemer izkazal, da naj bi ovadeni osebi storili očitana kazniva dejanja. Ker verjetni izgled za uspeh ni izpolnjen, gre za očitno nerazumno zadevo.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 15.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - vpis površine kmetijskih zemljišč v evidenco GERK
Po slovenskem pravu, ki je v skladu z evropskimi predpisi, izhaja zahteva oziroma kriterij upravičenosti do izplačila plačilnih pravic, ki je v tem, da so morale biti površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK pri tem gospodarstvu vsaj deset mesecev od 31. decembra 2006 dalje.
Ker je v konkretnem primeru tožnik za isto območje, na katerem je bil drugi prijavitelj zavrnjen, koncesijo pridobil, si po mnenju sodišča ne more izboljšati svojega pravnega položaja s tem, da bi sodišče odpravilo izpodbijani del odločbe, s katerim je bila na tem območju prošnja drugega prijavitelja zavrnjena. Četudi bi bilo o zavrnitvi drugega prijavitelja odločeno s posebno odločbo, to še vedno ne bi spremenilo dejstva, da je za isto območje tožnik pridobil koncesijo.
ZVO-1 člen 73, 73/2. Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja člen 11, 12, 12, 14.
okoljevarstveno dovoljenje - vplivno območje - elaborat o vplivnem območju - območje vrednotenja - stranka v postopku
Določitve območja vrednotenja na podlagi 14. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in vplivnega območja, relevantnega za določitev stranskih udeležencev po določbi 73. člena ZVO-1, ni mogoče enačiti. Sestavni del okoljevarstvenega dovoljenja je elaborat o določitvi vplivnega območja naprave, ki ga zagotovi upravljavec in ki vsebuje opredelitev območja, na katerem je mogoče pričakovati, da bo obratovanje naprave povzročilo obremenitev okolja, ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi. 14. člen Uredbe pa se nanaša na drugo dejansko in pravno situacijo ter ga je treba razlagati v povezavi še z drugimi predpisnimi določbami iste Uredbe.
dohodnina - akontacija dohodnine - obdavčljivi dohodki - drugi dohodki - prejemki v naravi - udeležba na predstavitvah farmacevtskih izdelkov - izleti - davčni zavezanec - višina davčne osnove
Glede na vsebino posameznih dogodkov oziroma prireditev so njihovi udeleženci vsekakor pridobili določeno ekonomsko korist, pri čemer namen prireditve (promoviranje novih izdelkov tožeče stranke) na opredelitev koristi kot dohodka sam po sebi nima neposrednega vpliva. Tudi če je prireditev organizirana z ekonomskim ciljem – zaradi reklamiranja izdelka, to še ne izključuje izplačila prejemka oziroma povračila stroškov udeležencem, kot prejemek (v naravi) pa tudi ni izključena možnost npr. ogleda gledališke predstave.
Neutemeljen je ugovor, da pri predstavitvi zdravila ni podlage za obdavčenje, ker ni davčnega zavezanca. Udeleženci prireditve kot fizične osebe so nedvomno bili, le da niso bili identificirani poimensko, kar pa še ne pomeni, da ni podlage za obračun akontacije dohodnine.
Zastavi pa se vprašanje, v kakšnem obsegu oziroma kakšni višini je udeležencem v konkretnih primerih posameznih prireditev ekonomska korist dejansko nastala in ali jo je mogoče opredeliti kot drug dohodek iz 105. člena ZDoh-2. Kot dohodek in s tem obdavčljiv prejemek je namreč mogoče šteti le tistega, ki pripade posamezniku neposredno in ki ga je kot takšnega (kot posameznikovo obogatitev) mogoče izmeriti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - bonus pri prodaji - izdajatelj računa
Realizacija dogovorjenega, tj. upoštevanje oziroma priznanje dogovorjenega bonusa pri prodaji izdelkov tožeče stranke v konkretnem primeru ni sporno. Spora tudi ni o tem, da je dogovorjena boniteta neposredno povezana s poslovanjem tožeče stranke in z njenimi prihodki. Čim pa je tako, je podana podlaga tudi za to, da se tožeči stranki obveznost iz tega naslova prizna kot davčno potreben odhodek. Zaračunana ji je bila namreč storitev, ki je bila dejansko opravljena, in to na način, kakršen je bil dogovorjen s pogodbo. V osnovnem poslu tožeča stranka sicer res ne nastopa kot stranka, zato pa sta stranki posla obe matični družbi, ki imata kot obvladujoči družbi odločilen vpliv tako na poslovno politiko kot na tekoče posle v obeh odvisnih družbah ter s tem tudi na realizacijo dogovorjenega po krovni pogodbi. To pa v konkretnem primeru pomeni, da izdajatelj računa ni bistven, temveč je bistvena (poslovna) narava in dejanska realizacija dogovorjene storitve, kar pa je (oboje) nesporno podano.
ekonomska cona - davčne ugodnosti - uveljavitev ugodnosti - postopek zaradi prekrška - načelo zakonitosti
Glede na zakonsko ureditev je v dejanskem pogledu relevantno za odločitev le vprašanje, ali je uporabnik ekonomske cone v času odločanja v postopku zaradi prekrška. Ustavitev postopka zaradi prekrška ne more ustvariti domneve, da postopek v skladu z zakonom o prekrških v času upravnega odločanja ni bil uveden.
ZDavP-2 člen 38, 39. ZGD-1 člen 54. SRS standard 22.
davčni inšpekcijski nadzor - obveznost dajanja podatkov - elektronska obdelava podatkov - evidence o nabavi in prodaji hrane in pijače - izpis podatkov - vpogled v podatke
Tožeča stranka vpogleda v računalniško vodene evidence nabave in prodaje hrane in pijač davčnemu organu na njegovo zahtevo ob inšpekcijskem pregledu na kraju samem (v prostorih gostinskega lokala) ni zagotovila. To pa pomeni, da ni izpolnila obveznosti, ki je predpisana v 38. členu ZDavP-2 v zvezi z 39. členom istega zakona ter izhaja iz 54. člena ZGD-1 in SRS 22.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - odredba
Z odredbami, ki se predlagajo v izvršbo, se ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in torej ne gre za konkreten upravni akt, ki se izvršuje v upravni (davčni) izvršbi, temveč gre, ne le po nazivu, temveč tudi po vsebini, za izvedbeni akt - finančni nalog, s katerim je minister zgolj odredil izplačilo (z odločbo in pogodbo) dodeljenih zneskov. Pri tem gre za dodelitev iz sredstev, ki so bila že na podlagi zakona (2. odstavka 82. člena ZMed) predvidena za določen namen in s tem izločena iz sredstev tožeče stranke, ki jih zato ne more šteti za svoja. Takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče. Čim je tako in odredbe niso odločbe, pa ni podan izvršilni naslov iz 146. člena ZDavP-2, s tem pa ni izpolnjena formalna predpostavka za dopustnost izvršbe.
davek od dohodka pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig - izplačila iz kapitalskih dobičkov
V konkretnem primeru tožeča stranka poslovnih knjig ni vodila skladno z določbami SRS, ZGD in ZDavP ter je preko obravnavanih računov strank poslovala v nasprotju z določbami ZTVP-1. Po določbah ZTVP-1 namreč velja, da borzno posredniška družba ne sme uporabljati denarnih sredstev strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank pa tudi, da ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen storitev v zvezi z vrednostnimi papirji. Kljub temu je tožeča stranka račune strank uporabljala v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami.
vračilo davka - odprava odmerne odločbe - vrnitev v ponovni postopek - zamudne obresti
Tožeča stranka je plačala davčni dolg iz odločbe, ki je bila kasneje odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Ker gre za ponovljen postopek in ker so ji bile v tem obveznosti odmerjene v isti višini, v skladu z določbami ZDavP-2, ki se nanašajo na vračilo davka, ni podlage za vračilo že plačanih zneskov davčnih obveznosti. Tožeča stranka pa tudi ni upravičena do zahtevanih zamudnih obresti (od plačila do izvršljivosti nove odločbe), saj obračun in plačilo le-teh z zakonom (ZDavP-2) ni predvideno. Predvideno je le za primer zamude davčnega organa pri vračanju davka; za takšno zamudo pa v konkretnem primeru nedvomno ne gre.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
V postopku denacionalizacije je mogoče dopolnjevati vlogo z listinami in morebitnimi drugimi dokazili, ne samo glede podržavljenega premoženja, katerega obseg vrnitve je bil pravočasno zahtevan, temveč tudi glede upravičenca do denacionalizacije, ki je bil naveden v pravočasno vloženem denacionalizacijskem zahtevku (vlogi). To pa pomeni, da dopolnjevanje vloge po preteku roka za vložitev zahtevka z navedbo novega denacionalizacijskega upravičenca procesno ni mogoče.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - zavrženje tožbe
Tožnik mora v tožbi izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist. V obravnavanem primeru tožnik v postopku spremembe oziroma izdaje izpodbijanega prvostopnega upravnega akta ni sodeloval, pa tudi sicer ni izkazal, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravnih koristi.