V obravnavani zadevi je bilo izvedeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedene carinske deklaracije na podlagi 78. člena CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organ po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru po mnenju sodišča za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a 1. odstavka 201. člena CZS, s sprostitvijo v prost promet blaga zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
Carinski organ ima po 78. členu CZS pravico, da po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga deklaracijo ponovno pregleda. Carinski organi lahko preverijo po prepustitvi blaga poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
prevoz po železnici - izredni prevoz po železnici - izdaja dovoljenja za določeno časovno obdobje - pravni interes
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima stranka pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, samo dokler ima določeno pravno korist. Izdaja dovoljena za izredni prevoz po železnici se nanaša na določeno časovno obdobje (do 31. 12. 2010), zato je sodišče v skladu s sodno prakso štelo, da ima tožnik pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, samo do 31. 12. 2010, torej do dne, ki je naveden v zahtevi za izredni prevoz po železnici z dne 20. 9. 2010.
ZUP člen 2, 2/1, 2/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 1, 7.
storitev varnega elektronskega vročanja - upravna zadeva - pravna praznina - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V Pravilniku o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih opredeljen način vzpostavitve varnega elektronskega vročanja nedvomno ne ustreza definiciji upravne zadeve v smislu ZUP, saj do odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi z odločbo v smislu ZUP sploh ne more priti. Tudi iz določb ZPP ne izhaja, da bi šlo v tovrstnih primerih za upravno zadevo. Sodišče se zato ne strinja s tožnikom, da bi bilo treba, ker gre za pravno praznino, zadevo obravnavati po ZUP.
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente izpitne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed kriterijev iz Pravilnika.
Na vprašanje, ali po izvedenih delih sploh še gre za prej obstoječi objekt, je treba odgovoriti v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ugotovitev o izvedenih delih, narave objekta in njegovih značilnosti. Pri tem za pravno opredelitev rekonstrukcije oziroma novogradnje ni pomembno, da je bil del gradnje opravljen na podlagi gradbenega dovoljenja, temveč le obseg opravljenih del, ki zdaj obstoječi objekt opredeljuje kot novogradnjo. Prav tako ni bistveno, da bi bilo mogoče vsako od opravljenih del posebej ali posamezne sklope teh del šteti za rekonstrukcijo. Bistveno je, da celota opravljenih del iz navedenih razlogov predstavlja novogradnjo.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca - varovalni pas ceste
Soglasodajalec je v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah pristojen zgolj za varovanje občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, kar udejanji preko določitve projektnih pogojev (ki morajo biti dani v okviru pristojnosti) in presoje skladnosti projekta z njimi. Nikakor pa v ta okvir ne sodi presoja skladnosti projekta s prostorskim aktom in z njim načrtovanih gradenj, kolikor presega opisani namen in ki je v izključni pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve.
ZEKom člen 141, 144. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - ukrepi za odpravo nepravilnosti - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Tožena stranka je v nadzornem postopku preverjala izpolnjevanje odločbe z dne 11. 10. 2007, s katero je tožečo stranko določila za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu in ji naložila določene obveznosti. Ravnanje, ki ni bilo skladno s to odločbo, je tožeči stranki prepovedala z odločbo z dne 4. 9. 2008 in ji naložila odpravo nepravilnosti. Ker tožeča stranka nepravilnosti ni odpravila, pa je izdala izpodbijano odločbo.
Če se v nadzornem postopku ugotovi kršitev že prej naložene obveznosti, je zmotno stališče tožeče stranke, da se ji z odločbo, izdano v tem postopku, nalaga nova obveznost (v storitvi ali opustitvi) za nazaj in zato odločba ni izvršljiva. Po vsebini se z nadzorno odločbo ugotavlja kršitev (ta ugotovitev je vključena v izrečeni ukrep) in izreka ukrep za odpravo nepravilnosti. Ta ukrep se po logiki stvari nanaša na čas od ugotovljene kršitve. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker cen za nazaj ni mogoče spreminjati.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok - stranka v postopku
Določbe, ki se nanašajo na roke za vložitev predloga za obnovo postopka, so kogentne, kar pomeni, da jih morata tako upravni organ kot tudi sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.
Roke, v katerih je mogoče predlagati obnovo postopka, določa 263. člen ZUP, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena rok teče od dneva, ko je predlagatelj izvedel, da je bila odločba izdana. T.i. subjektivni rok je torej nedvomno potekel, glede na to, da je bilo gradbeno dovoljenje, v katerem je sporna parcelna številka, izdano že v letu 1989.
lastninjenje družbenega premoženja - infrastrukturni objekt v lasti države - mala hidroelektrarna
Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
ZBPP člen 34, 34/2. ZSV člen 23, 23/3. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove preskrbe v postopku za dodelitev denarne in socialne pomoči 6, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnin
Pristojni organ se pri ugotavljanju vrednosti stavbe v lasti tožnice ne bi mogel oziroma smel opreti zgolj na podatke o cenah v ponudbah za prodajo primerljivih stavb, objavljenih na spletni strani. V skladu s 3. odstavkom 23. člena ZSV je namreč način ugotavljanja vrednosti premoženja urejen v Pravilniku o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne preskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - skrajšani postopek - nelegalna gradnja - neskladna gradnja
V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Sestavni del gradbenega dovoljenja je PGD v delu, ki se nanaša na dela, dovoljena s 1. točko izreka gradbenega dovoljenja in ne na vsa dela, predvidena s projektno dokumentacijo.
Izvedenih gradbenih del, ki niso zajeta z izdanim gradbenim dovoljenjem, z gradbenim dovoljenjem ni mogoče usklajevati, saj je s temi deli narejena nadzidava in prizidava objekta, za kar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.
operater s pomembno tržno močjo - postopek nadzora - zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa - obveznost enakega obravnavanja
V skladu z zahtevo po preglednem izvajanju pooblastil, ki jih ima tožena stranka kot nacionalni regulator (3. točka 3. člena Okvirne direktive), bi obveznost zagotavljanja samostojnega širokopasovnega dostopa morala naložiti izrecno, zato sodišče ne sprejema njenega ugovora, da je tožeči stranki sporno obveznost naložila v okviru obveznosti enakega obravnavanja. Da na takšno stališče pristaja tudi tožena stranka, je mogoče sklepati iz Analize upoštevnega trga 5 „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“, avgust 2009, ki jo je tožena stranka pripravljala za izdajo nove regulatorne odločbe, in v njej predvidela posebno obveznost golega xDSL dostopa v okviru obveznosti zagotavljati dostopa z bitnim tokom.
Z odločitvijo Vrhovnega sodišča je za nazaj prenehalo dejstvo (pravnomočno odpravljeno lokacijsko dovoljenje in zavrnjena zahteva zanj), ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. S tega vidika se pokaže, da je bila izpodbijana odločitev, sprejeta pred koncem sodnega postopka z revizijo, preuranjena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskimi akti - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
Obravnavani objekt ni predmet sanacijskega PUP, zato po eni strani ni podlage za njegovo legalizacijo mimo pogojev splošnega PUP, po drugi strani pa zaradi drugačne pravne podlage tožnik ne more uveljavljati neenakopravnega obravnavanja v primerjavi z objekti, za katere je legalizacija omogočena s sanacijskim PUP.
stanovanjski inšpektor - izvršitev inšpekcijske odločbe - pristojni organ - razveljavljen 127. člen SZ-1.
V obravnavani zadevi, v kateri je med drugim sporno, ali so tožniki izpolnili svojo obveznost, do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, zato se glede vprašanja pristojnosti organa, ki je izdal izpodbijani sklep, 127. člen SZ-1 ne sme uporabiti.
ZBPP člen 14. ZSV člen 23, 23/3. ZUP člen 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - vrednost nepremičnine - načelo zaslišanja stranke
Organ je kot vir za ugotavljanje vrednosti solastnikovega deleža na stavbi uporabil spletni portal „nepremičnine.net“. Katere podatke oz. v zvezi s kakšnimi nepremičninami je organ pri tem vpogledal ter jih nato uporabil, iz obrazložitve ni razvidno. Sodišče zato ne more preizkusiti pravilnosti ocenjene vrednosti tožnikove nepremičnine.
Sporna dela niso zajeta v gradbenem dovoljenju že zato, ker so izvedena po projektni dokumentaciji, ki je bila izdelana za pridobitev gradbenega dovoljenja. Katera dela po PGD projektu so s tem gradbenim dovoljenjem dovoljena, je namreč navedeno v alinejah 1. točke izreka gradbenega dovoljenja.