Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 2. ZOFVI člen 92, 94, 149.
napredovanje v naziv svetovalec - pogoji za napredovanje - predpisana stopnja in smer izobrazbe - nepravilna uporaba materialnega prava
Edini pravno relevanten predpis glede izobrazbenih pogojev za učitelje v osnovni šoli je določilo 92. člena ZOFVI v procesnem smislu in določilo 94. člena ZOFVI v materialnem smislu. To pomeni, da tožena stranka nepravilno utemeljuje, da tožnik nima ustrezne izobrazbe (ker to utemeljuje z določili ZOŠ). Tožena stranka tudi nepravilno utemeljuje, da tožnik nima pedagoške smeri izobrazbe. Oboje skupaj pomeni, da tožena stranka ni uspela na zakonit način utemeljiti, da tožnik nima ustrezne izobrazbe.
ZOsn člen 11, 11/2, 12, 12/1, 54, 54/6. URS člen 57.
prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje brez soglasja staršev - pogoji za prešolanje - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Izpodbijana odločitev posega v pravico tožnika do svobodne izbire šole, kjer bo opravil osnovnošolsko izobraževanje, saj je izdana brez soglasja zakonite zastopnice tožnika. Izpodbijani akt je zaradi nesoglasja tožnikove matere oblastveni in posamični akt, ki posega v pravico tožnika do izbire osnovne šole pod pogoji iz ZOsn, zato ima tožnik pravico do sodnega varstva v upravnem sporu na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Če je tožena stranka ugotovila, da ima tožnik hujše oblike motenja vedenja, potem za take primere učencev s posebnimi potrebami iz 1. odstavka 12. člena ZOsn velja, da jih je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi. Iz izpodbijane odločbe, drugostopenjskega akta in ostalih podatkov, ki jih ima sodišče pa ne izhaja, da je bil izpodbijani akt izdan na podlagi odločbe o usmeritvi.“ Ker vključitev v drugo osnovno šolo pomeni „prešolanje“, je tožena stranka z izpodbijanim aktom nepravilno uporabila ZOsn oziroma ni upoštevala določbe 6. odstavka 54. člena ZOsn.
ZOFVI člen 92, 97. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije člen 4, 4/1, 4/1-90. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2.
napredovanje v naziv svetovalec - pogoji za napredovanje - gimnazija - knjižničar
V vsakem primeru napredovanja strokovnih delavcev morajo biti za napredovanje izpolnjeni splošni pogoji določeni v ZOFVI (92. in 97. člen) in posebni pogoji, določeni v Pravilniku o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije.
potrditev programa usposabljanja športnih delavcev - nacionalna panožna športna zveza - obrazložitev odločbe -
Tožena stranka v obrazložitvi ni navedla, zakaj je presodila, da listine, ki jih je vlogi za pridobitev potrditve programov usposabljanja športnih delavcev priložila tožeča stranka v svojstvu nacionalne panožne športne zveze. Pri tem tožena stranka tudi ni pojasnila svojega stališča, da tožeča stranka nima statusa nacionalne panožne športne zveze za nordijsko hojo, niti ni pojasnila, kateri dokument bi ustrezal zahtevam 27. člena ZSpo, kolikor se nanaša na zahtevo po pridobljenem mnenju pristojne nacionalne panožne športne zveze. Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza določilom 214. člena ZUP v povezavi s 26. in 27. členom ZSpo ter določilom 2. odstavka 4. člena in v povezavi s 5. členom Pravil, pravilnosti izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
pacientove pravice - dostop do informacij javnega značaja - obnova postopka - s sklepom končan postopek
Iz besedila prvega odstavka 260. člena ZUP izhaja, da je obnova postopka možna le v tistih primerih, ko se je postopek končal z odločbo, iz česar smiselno izhaja, da ni možna takrat, kadar se je postopek končal s sklepom. V obravnavnem primeru pa se je predhodni postopek končal s sklepom o ustavitvi postopka.
ZTuj-1 člen 9, 13. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 20, 20/1.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za gibanje tujcev, za katere se ne zahteva vizum - prvi vstop na schengensko območje
Med strankama je sporno vprašanje razlage določil ZTuj-1 v povezavi z določili Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki med drugim v členu 20 (1) določa, da se tujci, za katere se ne zahteva vizum, lahko prosto gibljejo na ozemljih pogodbenic največ 3 mesece v obdobju 6-ih mesecev od prvega vstopa, če izpolnjujejo pogoje za vstop iz člena 5 (1) (a), (c), (d) in (e). Razlago pojma „prvi vstop“ je podalo SEU v zadevi C-241/05 in nanjo se opira tudi odločitev tožene stranke.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Samo dejstvo, da si je tožnik urejal podlago za bivanje v tujini, ne more biti odločilen argument za ugotovitev, da ni imel resnega namena vrniti se v Slovenijo, če se je poskusil vrniti in je to v zadostni meri izkazano, pa mu to ni uspelo iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Tožena stranka bo morala celovito, ne pa selektivno, upoštevati tudi dejstva v zvezi s »središčem življenjskih interesov« na podlagi »osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave«, katere je tožnik zatrjeval v postopku, in ki govorijo njemu v prid. To zahteva načelo materialne resnice in proste dokazne ocene.
Upravno sodišče Republike Slovenije mora po določbi 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1, med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, zato se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi.
Tožnik je na račun predhodno plačal določeni znesek, za katerega je nesporno ugotovljeno, da ne izhaja iz naslova dohodnine, zato le-tega ne more dobiti vrnjenega, ker je s tem poplačal del svojega dolga.
davčni postopek - upravni postopek - stranka v postopku - aktivni družbenik - ugotovitvena odločba
ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - povračilo izplačanih stroškov - kazenski postopek - nagrada za narok
Nagrada po tar. št. 4102 ZOdvT nastane le enkrat, če se odvetnik v predhodnem postopku udeleži treh preiskovalnih dejanj. Kolikor pa bi se udeležil štirih preiskovalnih dejanj, pa bi za prve tri prejel nagrado enkrat, za četrto pa bi nagrado dobil ponovno.
Tožniku neutemeljeno ni bila priznana nagrada za pritožbo zoper sklep o preiskavi. Nagrada za pritožbo zoper navedeni sklep ni zajeta v osnovno nagrado, glede na to, da je v 4. poglavju 4. dela tarife posebej urejena nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi. Zakon torej poleg osnovne nagrade določa tudi nagrado za postopek s pritožbo.
nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe
V skladu z 43. členom ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu 2. odstavka 41. člena ZBPP. O tem, ali je v danem primeru šlo za takšno situacijo, odločba tožene stranke nima razlogov, niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bili ti kakorkoli presojani. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z dosedanjim potekom postopka oziroma z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku, zato se odločbe ne da preizkusiti.
ZUP člen 2, 2/1, 2/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 1, 7.
storitev varnega elektronskega vročanja - upravna zadeva - pravna praznina - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V Pravilniku o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih opredeljen način vzpostavitve varnega elektronskega vročanja nedvomno ne ustreza definiciji upravne zadeve v smislu ZUP, saj do odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi z odločbo v smislu ZUP sploh ne more priti. Tudi iz določb ZPP ne izhaja, da bi šlo v tovrstnih primerih za upravno zadevo. Sodišče se zato ne strinja s tožnikom, da bi bilo treba, ker gre za pravno praznino, zadevo obravnavati po ZUP.
Carinski organ ima po 78. členu CZS pravico, da po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga deklaracijo ponovno pregleda. Carinski organi lahko preverijo po prepustitvi blaga poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nerazumna zadeva - odškodninska odgovornost
Definicija očitno nerazumna zadeva pomeni, da je treba pojasniti v čem je zahteva oziroma pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ni pa naloga tožene stranke, da pri presojanju upravičenosti do BPP presoja popolnost trditvene podlage, s katero v konkretnem primeru tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost.
V obravnavani zadevi je bilo izvedeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedene carinske deklaracije na podlagi 78. člena CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organ po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru po mnenju sodišča za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a 1. odstavka 201. člena CZS, s sprostitvijo v prost promet blaga zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - postavitev novega odvetnika
V konkretnem primeru je organ za BPP na zahtevo odvetnika in upravičenca postavil drugega odvetnika. Iz izreka izpodbijane odločbe, ki edini postane pravnomočen, sodišče ne more ugotoviti, kje naj bi bila korist tožeče stranke prizadeta oziroma v čem bi bila takšna odločba sploh lahko nezakonita.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 člen 2, 2-1.
DDV - preveritev upravičenosti do odbitka vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - rušitev objekta
Dokazno breme trditev, s katerimi uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, je na strani zavezanca za davek. Praviloma davčni zavezanec svoje trditve dokazuje s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s predpisi, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Ker je davčni organ podvomil v to, da v postopku predložene listine odražajo resnično dejansko stanje oziroma resnično vsebino poslovnega dogodka, bi tožnik moral za svoje trditve, da listine odražajo resnično stanje, predložiti dokaze.
ZKGZ člen 22, 22/2, 25b, 25b/1, 25b/2, 25b/3. ZDavP-2 člen 143, 157.
Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - ničnost odločbe
V izvršilnem postopku, ki je samostojen postopek, ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmernih odločb. Postopek odmere zborničnega prispevka in postopek izvršbe sta namreč dva ločena postopka, ne glede na to, da je za odločanje o obeh pristojen isti upravni organ prve stopnje.