oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - premoženjsko stanje
Dolžnik je pravna oseba. To pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika samo v znesku nad 44,00 EUR, to pa je 11,00 EUR. V neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno zaključilo, da ta znesek ne predstavlja, da bi bilo s plačilom ogrožena dejavnost dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071080
SPZ člen 142, 142/2.
sklep o zavrženju tožbe - pravni interes za tožbo - hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - res extra commercio - stvar izven pravnega prometa - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni podanega personalnega sovpadanja (identitete) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka, saj izvršilni naslov, ki je nastal v temeljnem razmerju, ne more vplivati na razmerje med imetnikom pravice hipotekarnega zavarovanja in tretjo osebo kot kasnejšim pridobiteljem hipoteke. Drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika namreč jasno določa, da tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
V sklepu o predlogu za začasno odredbo mora sodišče navesti zadostne dejanske razloge, ki utemeljujejo odločitev o (ne)utemeljenosti predloga. Gre za takšne razloge, da pritožbenemu sodišču omogočajo opraviti pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00071494
ZPP člen 13, 205, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - sklep o dopustitvi revizije - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - učinkovito sodno varstvo - nadaljevanje postopka
Pritožnica opozarja na svoj interes, da se o zadevi odloči v razumnem roku. Vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami so zapletena in pomembna, zato je (tudi) v javnem interesu, da se rešujejo. Načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter zahteve po sojenju v razumnem roku torej ni mogoče spregledati. Po drugi strani načelo pravne varnosti terja, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako in rešijo čim bolj enotno. V konkretnem primeru, ko se zakonodaja v zvezi s sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank šele sprejema, to terja preudarno in premišljeno obravnavanje problema. Najti je torej treba ustrezno ravnovesje med navedenimi interesi in zahtevami.
Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Postopki zoper Banko Slovenije so bili na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016, ter ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020, prekinjeni. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti (tožba, vložena leta 2016, se nanaša na javno ponudbo za vpis obveznic iz leta 2010).
primeren dokaz - primernost dokaza - dokaz z zaslišanjem - ustni dogovor - podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - ugovor pobota - pobotna terjatev - zastarana terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa
Dokaz z zaslišanjem udeležencev ustnega dogovora je povsem (pogosto celo edini) primeren dokaz za dokazovanje soglasja volj pri ustnem dogovoru.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu zahteva aktivno angažiranje strank tudi v smeri (vsebinskega) izjavljanja o trditvah in dokazih nasprotne stranke in ne zgolj njihovega ocenjevanja ter jasno predstavitev spornega razmerja iz nasprotne plati. V postopku na prvi stopnji bi se trditve in dokazi tožeče stranke lahko izkazale za pomanjkljive in nezadostne le, če bi jih tožena stranka uspela izpodbiti oz. zasejati dvom vanje z ustreznimi nasprotnimi trditvami in dokazi, česar pa ni storila.
Pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja pobotnih terjatev je nerelevantno, ali je tožena stranka uveljavljala procesni ali izvenpravdni pobot. Stranka zaradi načina, na katerega je uveljavljala pobot, ne more biti v drugačnem materialnopravnem položaju. Za ugotovitev, ali so se stekli pogoji za pobot, je tudi nepomembno, kdaj je dana pobotna izjava, oz. uveljavljen pobotni ugovor.
Zastaranje terjatve ne pomeni njenega neobstoja, saj terjatev kljub zastaranju obstaja še naprej, z zastaranjem nastopi le njena neizterljivost. Zato ni nikakršne ovire, da se v sodbenem izreku o procesnem pobotnem ugovoru lahko ugotovi obstoj tudi zastarane terjatve in opravi pobot.
Datum izstavitve računa je nerelevantnega pomena za ugotovitev začetka teka zastaralnega roka. Zastaranje namreč začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070276
DZ člen 161. ZNP-1 člen 102, 102/3. ZIZ člen 226, 227.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokaz s sodnim izvedencem - lastno strokovno znanje sodišča - stiska otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - največja korist otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - natančnost določitve stikov - denarna kazen - namen denarne kazni - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Določeni stiki niso bili dovolj določni in so bile podrobnosti preveč prepuščene udeležencema, onemogočena pa je bila tudi izvršljivost sklepa. S spremembo izpodbijanega sklepa je ta pomanjkljivost odpravljena.
Sodišče lahko postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih začne tudi po uradni dolžnosti.
Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, za katerega je bila izrečena, pri čemer iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/4, 233/5. ZPP člen 108.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - plačilo predujma - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nepopolna vloga - procesna predpostavka - sklep o dopolnitvi - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - zakonski rok - brezplačna pravna pomoč
Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge. Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost.
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965. ZT-1 člen 3. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - ravnanje prodajalca - padec v trgovini - spolzka tla v trgovini - hrana - čiščenje pohodne površine - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dolžna skrbnost - pričakovana ovira - dolžni nadzor - delovne naloge
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja.
Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora nad ravnanji obiskovalcev trgovine. Časovna komponenta dogodka (ugotovitev, da košček banane ni bil na tleh dalj časa) je odločilna. Drugačna presoja bi pomenila izenačitev objektivne in krivdne odgovornosti.
Standardu zadostne skrbnosti ustreza tudi izkazano ravnanje prodajalk, ki so stranke opozarjale na prepoved uživanja hrane v trgovini. Pretirano in neživljenjsko pa bi bilo od trgovca z živili zahtevati, da bi prepoved uveljavljal v vsakem trenutku in na celotni površini trgovine.
Pritožnica grajano opustitev dolžnega nadzora nad konzumiranjem hrane v trgovini nepravilno utemeljuje z določbo četrtega odstavka 3. člena ZT-1. Določba ima namreč povsem drugačen domet. Določba, katere cilj je (bil) povečati konkurenčnost trgovca v smislu zadovoljevanja potreb in želja potrošnikov tudi v smeri dodatne ponudbe, razmejuje trgovinsko od gostinske dejavnosti. Trgovec lahko dodatno obdela hrano, tako da je primerna za uživanje, ne sme pa potrošniku ponuditi možnosti uživanja hrane in pijače v prodajalni ali pred njo. S prepovedjo nudenja živilskih izdelkov, ki so običajni za gostinsko ponudbo (v smislu strežbe in konzumacije), določba poudarja enega glavnih ločevalnih elementov med opravljanjem trgovinske in gostinske dejavnosti.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 378, 378/1, 378/5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje - sorazmernost - kršitev temeljnih pravic delavcev
V primeru odreditve pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ne gre za tehtanje med samim kaznivim dejanjem in posegom v osebno svobodo obdolženca, saj drži, da ZKP ne omejuje pripora po drugem odstavku 307. člena le na postopke, ki se zoper obdolžence vodijo zaradi hudih kaznivih dejanj. Pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP varuje interes oziroma dolžnost države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in je po presoji zakonodajalca poseg v osebno svobodo posameznika upravičen tudi zaradi zaščite takega interesa.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-4.
sklep o stroških izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo
Izjemoma je lahko utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti, in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju.
ZFPPIPP člen 329, 329/4, 334, 335, 341, 341/3, 347, 347/1, 347/4. OZ člen 507, 510, 510/1, 512, 512/1.
stečaj pravne osebe - prodaja poslovne celote - mala fotonapetostna elektrarna - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - postopek prodaje - najugodnejša ponudba - vabilo k dajanju ponudb - nezavezujoče zbiranje ponudb
V stečajnem postopku pogodbenih predkupnih pravic, ki niso vpisane v javne knjige, ni mogoče uveljavljati.
Sodišče mora pri odločanju o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe presoditi tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe. Da bi sodišče lahko opravilo to presojo, mora upravitelj predlogu za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe predložiti zapisnik o poteku javne dražbe oziroma pri neposredni prodaji poročilo o oddanih ponudbah v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb in o poteku pogajanj s ponudniki.
ZFPPIPP člen 261. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/2.
otvoritvena bilanca - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - nagrada - ugovor stečajnega upravitelja - pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka
Ker terjatev stečajnega dolžnika do SSRS in terjatev SSRS do stečajnega dolžnika veljata za pobotani z začetkom stečajnega postopka, upravitelj terjatve stečajnega dolžnika do SSRS ne more vključevati v otvoritveno bilanco. Navedena terjatev tako ne predstavlja stečajne mase in tudi ne bo predmet unovčevanja v predmetnem stečajnem postopku.
Bistveno vprašanje v obravnavnem sporu je, ali vse v obvestilu naštete posojilne pogodbe še veljajo ali pa je dolžnik utemeljeno od njih odstopil in so posojila zapadla v takojšnje plačilo. Že iz dokazov, ki jih je upnik sam predložil predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, izhaja, da so bila posojila dana in da so bila dana za točno določen namen. Upnik verjetnosti obstoja zatrjevane nezakonite odpovedi spornih posojil ni izkazal, saj so bile njegove trditve povsem nesklepčne in nepovezane. V predlogu za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče najti navedb, da je pridobljena posojila porabil za namen, določen s posojilno pogodbo.
ZST-1 člen 16, 19, 20, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
obveznost plačila sodne takse - več tožečih strank - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - odmera sodne takse - določitev vrednosti spora - seštevanje vrednosti spornega predmeta - neplačilo sodne takse - taksa za umik vloge - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Drugo in tretje tožnica nimata pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da je prva tožnica dolžna plačati sporno sodno takso. Plačilni nalog za plačilo te takse je bil namreč izdan izključno prvi tožnici.
denarna terjatev do zapuščine - doplačilo storitev institucionalnega varstva
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po prejetih takšnih soglasij pravdnih strank odgovorih pravdnih strank izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi pred tem razpisalo še zadnji narok za glavno obravnavo, ravnalo v skladu z 279. a členom ZPP.
Pravno zmotna pa so pritožbena zatrjevanja o pravni odločilnosti tega, kar je zapustnica mislila ob podaji izjave 2. 3. 2005. Sama enostranska izjava volje namreč ne more imeti pravno zavezujočih učinkov za drugo stranko.
premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov
Okrnitev sposobnosti pridobivanja kot posledica protipravnega dejanja oziroma opustitve tožene stranke se mora odraziti kot premoženjsko prikrajšanje (škoda) oškodovanca in če tega ni, oškodovanec nima pravice do odškodnine iz tega naslova.
mnenje otroka - začasna odredba - največja korist otroka
Materialnopravno je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mnenje (oziroma želje) otrok ni identično z njuno največjo koristjo, zato je ob dokaznem standardu verjetnosti, ki velja v postopku izdaje začasne odredbe, pri presoji največje otrokove koristi povsem pravilno upoštevalo mnenje otrok, vse ostale ugotovljene dejanske okoliščine ter mnenje CSD. Zgrešeno je torej stališče pritožbe, da je sodišče na mnenje otrok vezano.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38a, 38a/1, 38a/2, 73. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - neizveden rubež - povrnitev stroškov izvršitelja - sklep o stroških izvršitelja
Pritožba utemeljeno opozarja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, kot je bilo dejansko stanje v zadevi I Ip 180/2022. Iz poročila izvršitelja namreč izhaja, da v obravnavni zadevi rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil izveden. Zaradi odsotnosti dolžnika pa tudi uporaba določbe 73. člena Pravilnika o izvršiteljevem pozivu dolžniku oziroma drugim navzočim osebam pred opravo rubeža ni mogla priti v poštev. V takem primeru, ko že pojmovno ni bilo mogoče dolžnika pozvati k prostovoljnemu plačilu terjatve in ko rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil opravljen, izvršitelju ni mogoče odreči plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so nastali z neizvedenim rubežem, četudi je v takem primeru na kraj rubeža odšel pomočnik izvršitelja in ne izvršitelj sam. Povrnitev stroškov takšnega neizvedenega rubeža, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom za delo in stroške izvršitelja, pa lahko nato upnik zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).