ZST-1 člen 16, 19, 20, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
obveznost plačila sodne takse - več tožečih strank - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - odmera sodne takse - določitev vrednosti spora - seštevanje vrednosti spornega predmeta - neplačilo sodne takse - taksa za umik vloge - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Drugo in tretje tožnica nimata pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da je prva tožnica dolžna plačati sporno sodno takso. Plačilni nalog za plačilo te takse je bil namreč izdan izključno prvi tožnici.
ZFPPIPP člen 329, 329/4, 334, 335, 341, 341/3, 347, 347/1, 347/4. OZ člen 507, 510, 510/1, 512, 512/1.
stečaj pravne osebe - prodaja poslovne celote - mala fotonapetostna elektrarna - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - postopek prodaje - najugodnejša ponudba - vabilo k dajanju ponudb - nezavezujoče zbiranje ponudb
V stečajnem postopku pogodbenih predkupnih pravic, ki niso vpisane v javne knjige, ni mogoče uveljavljati.
Sodišče mora pri odločanju o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe presoditi tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe. Da bi sodišče lahko opravilo to presojo, mora upravitelj predlogu za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe predložiti zapisnik o poteku javne dražbe oziroma pri neposredni prodaji poročilo o oddanih ponudbah v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb in o poteku pogajanj s ponudniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071080
SPZ člen 142, 142/2.
sklep o zavrženju tožbe - pravni interes za tožbo - hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - res extra commercio - stvar izven pravnega prometa - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni podanega personalnega sovpadanja (identitete) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka, saj izvršilni naslov, ki je nastal v temeljnem razmerju, ne more vplivati na razmerje med imetnikom pravice hipotekarnega zavarovanja in tretjo osebo kot kasnejšim pridobiteljem hipoteke. Drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika namreč jasno določa, da tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje - sorazmernost - kršitev temeljnih pravic delavcev
V primeru odreditve pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ne gre za tehtanje med samim kaznivim dejanjem in posegom v osebno svobodo obdolženca, saj drži, da ZKP ne omejuje pripora po drugem odstavku 307. člena le na postopke, ki se zoper obdolžence vodijo zaradi hudih kaznivih dejanj. Pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP varuje interes oziroma dolžnost države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in je po presoji zakonodajalca poseg v osebno svobodo posameznika upravičen tudi zaradi zaščite takega interesa.
podrejene obveznice - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - odškodninska odgovornost bank - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - odločitev o reviziji
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje). V obravnavani zadevi pa ne gre za tako situacijo. Postopka ni dopustno prekiniti za primer, če se bo (glede na odločitev Vrhovnega sodišče RS) izkazalo, da zastavljeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje (za katerega se je sodišče v naprej odločilo, da ga ne bo reševalo, ker bo treba počakati na odločitev o tožbenih zahtevkih za povrnitev škode zoper Banko Slovenije). Določb ZPP, ki so jasne, sodišče ne more poljubno interpretirati tudi v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti, sklicujoč se na izjemne okoliščine primera. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti tudi ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva oziroma zahteva.
premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov
Okrnitev sposobnosti pridobivanja kot posledica protipravnega dejanja oziroma opustitve tožene stranke se mora odraziti kot premoženjsko prikrajšanje (škoda) oškodovanca in če tega ni, oškodovanec nima pravice do odškodnine iz tega naslova.
narok v nepravdnem postopku - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določbi prvega odstavka 145.č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
ZNP-1, ki se uporablja od 15. 4. 2019 dalje, drugače kot pred njim veljavni ZNP, v prvem odstavku 8. člena vsebuje generalno določbo, da mora biti sklep izdan po opravljenem naroku, če zakon ne določa drugače.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 378, 378/1, 378/5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - premoženjsko stanje
Dolžnik je pravna oseba. To pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika samo v znesku nad 44,00 EUR, to pa je 11,00 EUR. V neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno zaključilo, da ta znesek ne predstavlja, da bi bilo s plačilom ogrožena dejavnost dolžnika.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965. ZT-1 člen 3. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - ravnanje prodajalca - padec v trgovini - spolzka tla v trgovini - hrana - čiščenje pohodne površine - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dolžna skrbnost - pričakovana ovira - dolžni nadzor - delovne naloge
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja.
Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora nad ravnanji obiskovalcev trgovine. Časovna komponenta dogodka (ugotovitev, da košček banane ni bil na tleh dalj časa) je odločilna. Drugačna presoja bi pomenila izenačitev objektivne in krivdne odgovornosti.
Standardu zadostne skrbnosti ustreza tudi izkazano ravnanje prodajalk, ki so stranke opozarjale na prepoved uživanja hrane v trgovini. Pretirano in neživljenjsko pa bi bilo od trgovca z živili zahtevati, da bi prepoved uveljavljal v vsakem trenutku in na celotni površini trgovine.
Pritožnica grajano opustitev dolžnega nadzora nad konzumiranjem hrane v trgovini nepravilno utemeljuje z določbo četrtega odstavka 3. člena ZT-1. Določba ima namreč povsem drugačen domet. Določba, katere cilj je (bil) povečati konkurenčnost trgovca v smislu zadovoljevanja potreb in želja potrošnikov tudi v smeri dodatne ponudbe, razmejuje trgovinsko od gostinske dejavnosti. Trgovec lahko dodatno obdela hrano, tako da je primerna za uživanje, ne sme pa potrošniku ponuditi možnosti uživanja hrane in pijače v prodajalni ali pred njo. S prepovedjo nudenja živilskih izdelkov, ki so običajni za gostinsko ponudbo (v smislu strežbe in konzumacije), določba poudarja enega glavnih ločevalnih elementov med opravljanjem trgovinske in gostinske dejavnosti.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - društvo - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - okrajno sodišče
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo oz. zveza društev ni gospodarski subjekt, zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterij strank) za gospodarske spore iz 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482. ali 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij).
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/4, 233/5. ZPP člen 108.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - plačilo predujma - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nepopolna vloga - procesna predpostavka - sklep o dopolnitvi - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - zakonski rok - brezplačna pravna pomoč
Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge. Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost.
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
Bistveno vprašanje v obravnavnem sporu je, ali vse v obvestilu naštete posojilne pogodbe še veljajo ali pa je dolžnik utemeljeno od njih odstopil in so posojila zapadla v takojšnje plačilo. Že iz dokazov, ki jih je upnik sam predložil predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, izhaja, da so bila posojila dana in da so bila dana za točno določen namen. Upnik verjetnosti obstoja zatrjevane nezakonite odpovedi spornih posojil ni izkazal, saj so bile njegove trditve povsem nesklepčne in nepovezane. V predlogu za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče najti navedb, da je pridobljena posojila porabil za namen, določen s posojilno pogodbo.
denarna terjatev do zapuščine - doplačilo storitev institucionalnega varstva
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po prejetih takšnih soglasij pravdnih strank odgovorih pravdnih strank izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi pred tem razpisalo še zadnji narok za glavno obravnavo, ravnalo v skladu z 279. a členom ZPP.
Pravno zmotna pa so pritožbena zatrjevanja o pravni odločilnosti tega, kar je zapustnica mislila ob podaji izjave 2. 3. 2005. Sama enostranska izjava volje namreč ne more imeti pravno zavezujočih učinkov za drugo stranko.
prodaja nepremičnin - solastniški delež na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na originaren način - izločitvena pravica na nepremičnini - uveljavljanje izločitvene pravice - likvidacijska vrednost nepremičnin - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna cena - izklicna ali izhodiščna cena - prodaja na javni dražbi - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se je določi v višini ocenjene tržne vrednosti prodajanega deleža.
primeren dokaz - primernost dokaza - dokaz z zaslišanjem - ustni dogovor - podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - ugovor pobota - pobotna terjatev - zastarana terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa
Dokaz z zaslišanjem udeležencev ustnega dogovora je povsem (pogosto celo edini) primeren dokaz za dokazovanje soglasja volj pri ustnem dogovoru.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu zahteva aktivno angažiranje strank tudi v smeri (vsebinskega) izjavljanja o trditvah in dokazih nasprotne stranke in ne zgolj njihovega ocenjevanja ter jasno predstavitev spornega razmerja iz nasprotne plati. V postopku na prvi stopnji bi se trditve in dokazi tožeče stranke lahko izkazale za pomanjkljive in nezadostne le, če bi jih tožena stranka uspela izpodbiti oz. zasejati dvom vanje z ustreznimi nasprotnimi trditvami in dokazi, česar pa ni storila.
Pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja pobotnih terjatev je nerelevantno, ali je tožena stranka uveljavljala procesni ali izvenpravdni pobot. Stranka zaradi načina, na katerega je uveljavljala pobot, ne more biti v drugačnem materialnopravnem položaju. Za ugotovitev, ali so se stekli pogoji za pobot, je tudi nepomembno, kdaj je dana pobotna izjava, oz. uveljavljen pobotni ugovor.
Zastaranje terjatve ne pomeni njenega neobstoja, saj terjatev kljub zastaranju obstaja še naprej, z zastaranjem nastopi le njena neizterljivost. Zato ni nikakršne ovire, da se v sodbenem izreku o procesnem pobotnem ugovoru lahko ugotovi obstoj tudi zastarane terjatve in opravi pobot.
Datum izstavitve računa je nerelevantnega pomena za ugotovitev začetka teka zastaralnega roka. Zastaranje namreč začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070276
DZ člen 161. ZNP-1 člen 102, 102/3. ZIZ člen 226, 227.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokaz s sodnim izvedencem - lastno strokovno znanje sodišča - stiska otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - največja korist otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - natančnost določitve stikov - denarna kazen - namen denarne kazni - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Določeni stiki niso bili dovolj določni in so bile podrobnosti preveč prepuščene udeležencema, onemogočena pa je bila tudi izvršljivost sklepa. S spremembo izpodbijanega sklepa je ta pomanjkljivost odpravljena.
Sodišče lahko postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih začne tudi po uradni dolžnosti.
Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, za katerega je bila izrečena, pri čemer iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje.
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 309, 309/1. ZPP člen 352.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba stečajnega upravitelja - priznana izločitvena pravica - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upraviteljica izpodbija sklep o priznanju izločitvene pravice iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, zoper katerega se lahko pritožijo samo stranke glavnega postopka. Zakon upraviteljici ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje predmetnega sklepa, kar pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo upraviteljice kot nedovoljeno zavrglo (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo pritožbenih navedb.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - razlogi za prekinitev postopka - pravna varnost - odločanje v razumnem roku - neenotna sodna praksa
Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost. Časovno odmaknjeno je tudi odločanje Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022, prav tako je negotovo, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.