DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070039
ZD člen 142. OZ člen 34, 35, 38, 38/1, 82, 82/2, 83, 92.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - plačilo domske oskrbe - (ne)jasno pogodbeno določilo
Kot je namreč to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je toženka edina zakonita dedinja po pokojnem A. A. in je zato v skladu z 142. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) odgovorna za zapustnikove dolgove. Toženka namreč tekom postopka na prvi stopnji ni podala ugovora omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene, saj predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
V tej zvezi se toženka neutemeljeno sklicuje na ničnost aneksov št. I z dne 11. 8. 2011 in št. II z dne 16. 10. 2015, saj si je tožnica v 9. točki Dogovora z dne 3. 5. 2005 pridržala pravico, da v skladu s 17. členom Pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev Doma upokojencev Ž. (priloga spisa A40) spremeni obseg in vrsto storitev za uporabnika, upoštevajoč njegovo stanje in potrebe, ki jih ugotovi Komisija v skladu z 29. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (priloga spisa A41) tudi, če upravičenec noče skleniti pisnega aneksa k dogovoru. Tožnica lahko tako v skladu s četrtim odstavkom 29. člena navedenega Pravilnika izda tudi odločbo o premestitvi stanovalca v višji nivo oskrbe, saj mora, v skladu z 24. členom Pravilnika, spremljati uporabnikove potrebe in zaradi spremenjenih okoliščin uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrste storitve, in sicer ne glede na morebitno zavračanje ali odklanjanje oskrbe s strani uporabnika ali njegovih svojcev, ki na obseg oskrbe stanovalcev ne morejo imeti neposrednega vpliva. Morebitna pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi pa ne zadrži izvršitve odločbe (96. člen ZSV). Takšne odločbe tožnica seveda ni izdala, kot to izpostavlja pritožba, saj je bila ničnost aneksov pravnomočno ugotovljena šele po smrti oskrbovanca A. A.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - naročniško razmerje za telefon - poslovna sposobnost stranke - prava pogodbena volja strank - postavitev izvedenca medicinske stroke - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotavljalo ali je bil toženec sposobnosti oblikovati pravo voljo ob sklepanju pogodb, saj je tožnica njegovemu ugovoru o nesposobnosti nasprotovala s trditvijo, da mu poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Prav tako neutemeljeno toženec trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njegovo 3. pripravljalno vlogo in k tej vlogi priloženo mnenje izvedenke A. A. Pravila postopka v sporu majhne vrednosti je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo v 18. točki obrazložitve. Tretja pripravljalna vloga v teh postopkih ni predvidena.
Tudi očitki o neustreznem materialno procesnem vodstvu in sestavljanju listine za nazaj so odveč, saj je sodišče prve stopnje aktivno legitimacijo presojalo na podlagi zapisa na hrbtni strani računov, ki jih je tožnica v spis vložila ob dopolnitvi tožbe in o tem podala tudi ustrezne navedbe. Tožnica se ni glede svoje aktivne legitimacije tudi zgolj sklicevala na prilogo, kot zmotno trdi toženec.
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. SPZ člen 18, 23, 23/1, 107, 107/1, 107/2, 109.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetno izkazana pravica - nedokončana etažna lastnina - zemljiškoknjižno stanje - veljavnost zavezovalnega pravnega posla
Za nedokončano etažno lastnino gre lahko, ko zatrjevani posamezni ali skupni deli stavbe v zemljiško knjigo še sploh niso bili vpisani. Sporna parkirišča pa so v obravnavani zadevi vpisana v zemljiško knjigo kot zemljiške parcele v lasti dolžnika. Z vpisom v zemljiško knjigo so te parcele postale nepremičnine in so obravnavane kot nepremičnine, to pomeni, da so stvari, ki so samostojni pravni objekti ter na ta način samostojni predmet stvarnih pravic. Ta pravni status obravnavanih nepremičnin lastnikom omogoča, da spremembe uredijo pogodbeno - za vsako spremembo sklenejo zavezovalni posel in dosežejo izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, ki mora natančno opisati, kakšno spremembo lastnik dovoljuje. Tretji pa v predlogu za odlog izvršbe, kot pravilno opozarja upnik, trdijo in dokazujejo ravno nasprotno, da noben zavezovalni in razpolagalni posel, ki bi tretjim na spornih nepremičninah podelil vsaj lastninsko pravico v pričakovanju, ni bil sklenjen. Še več, po trditvah tretjih si je dolžnik lastninsko pravico na spornih nepremičninah celo pridržal. Zgolj morebitna dejanska raba nepremičnin pa za njihov pravni status še ni odločilna.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - delovna nesreča delavca podizvajalca - delovna nesreča gradbeni oder - gradbeni oder brez varovalne ograje - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo in njegove meje - znižanje odškodnine
Ker v obravnavni zadevi gradbeni oder sam po sebi ni nevarna stvar, zavarovanec toženke ne more biti objektivno odgovoren, čeprav ga je postavil in je bil njegov lastnik. Prav tako ni podana njegova odgovornost iz nevarne dejavnosti (opravljanja fasaderskih del), saj zavarovanec toženke ni bil tisti, ki se je s to dejavnostjo ukvarjal. To je obratovalec, tisti, v čigar interesu se je določena nevarna dejavnosti opravljala.
Sodišče prve stopnje glede na stanje odra, ki je razvidno iz fotografij, za zaključek o neustreznosti odra upoštevajoč določbe Uredbe ni bilo dolžno postaviti izvedenca gradbene stroke in izvedenca za varstvo pri delu. Nenazadnje je šlo za tožnikova dokazna predloga, toženka pa se na neizveden dokaz nasprotne stranke ne more sklicevati. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva toženke opozoriti, naj predlaga postavitev izvedenca, saj bi to lahko storila že med postopkom, najkasneje pa ob zaključku glavne obravnave, ko je bilo jasno, da sodišče tega tožnikovega dokaza ne bo izvedlo.
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, zmanjšanje življenjske aktivnosti). Soprispevek oškodovanca.