motenjski spor - motenje posesti - ekonomski interes - protipravnost - samovoljnost
Navedene dejanske ugotovitve utemeljujejo tožnikov tožbeni zahtevek za posestno varstvo: dokazal je, da je bil pred motenjem posestnik parcele 393 k. o. 0000, da sta druga in tretja toženka po naročilu in v korist prve toženke zaradi gradbenih del začasno zasedli del te nepremičnine, da so še po končanih delih na nepremičnini ostale posledice posega, da je bil poseg samovoljen in protipraven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00082092
ZPP člen 154, 154/2, 190, 190/1, 199, 200, 201, 286. ZLPP člen 50, 50/4. SPZ člen 19, 44, 44/1. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZV-1 člen 182, 182/1. ZLS člen 51b, 51c.
spor o lastništvu nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - osnovna sredstva - ustanovitev nove občine - odtujitev nepremičnine med pravdo - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - javno dobro - status javnega dobra - grajeno javno dobro - vodotok - aktivna in pasivna legitimacija strank - presoja utemeljenosti ugovora - lastninsko preoblikovanje - kapitalska družba - stranski intervenient - intervencijski interes - prekluzija - stroški pravdnega postopka
Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. V tej zadevi je stranski intervenient (na strani toženke) v pravdo vstopil potem, ko je tožnica podala tožbo, toženka pa na tožbo odgovorila, tudi že po prvem naroku za glavno obravnavo. Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (199. do 201. člen ZPP). To velja tako za primer, ko je bil intervenient od začetka seznanjen z vložitvijo tožbe in tekom pravde, pa tudi za primer, ko izve za tekočo pravdo šele kasneje. Iz navedenega sledi, da stranski intervenient lahko navaja nova dejstva in nove dokaze tekom postopka pod istimi pogoji, kot jih lahko stranka (primerjaj 286. člen ZPP), zato so bili njegovi pomisleki o podani aktivni legitimaciji tožnice prepozni.
Ker je bila sporna nepremičnina v letu 2002 vpisana v zemsljiško knjigo kot vodno zemljišče oz. konkretno vodotok ter je bila pri lastniku vpisana družbena lastnina v splošni rabi in v uporabi ObLO Koper, se je po prvem odstavku 182. člena ZV-1 olastninila, prešla v last Republike Slovenije, ki je postala lastnica te nepremičnine in je s tem prenehala obstajati družbena lastnina na predmetnem zemljišču.
neto plača - pobot terjatev - ugovor ugasle pravice - dokazna ocena
V konkretnem primeru je prišlo do sporazumnega poplačila medsebojnih terjatev (kompenzacija oz. pobot), ki je temeljil na izrecnem pisnem soglasju tožnika in je tako sporazum skladen tudi z drugim odstavkom 136. člena ZDR-1. Ker je bil ugovor ugasle pravice, ki ga je podala toženka, utemeljen, je sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek utemeljeno zavrnilo.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - oporočni in zakoniti dediči
Stališče sodišča prve stopnje, da pozneje najdeno premoženje dedujeta zgolj zakonita dediča (ne pa tudi oporočna dediča), ker je bil sklep o dedovanju izdan na podlagi poravnave z dne 23. 6. 2011, v kateri ni bilo govora o tem, kdo prevzame pokojnikova denarna sredstva, nima opore v 221. členu ZD. Le-ta ne ločuje med zakonitimi in oporočnimi dediči (oziroma oporočnih dedičev ne izloča od dedovanja pozneje najdenega premoženja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00069319
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 4, 6, 7, 7/1, 7/1-1, 17, 17/1, 17/1-1, 18, 19, 25, 66, 81. ZPP člen 18, 18/3, 51, 51a, 51a/2, 51a/3, 337, 337/1.
sklep o nepristojnosti - izpodbijanje sklepa o zavrženju tožbe - mednarodna pristojnost - pojem potrošnika - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - obratovalni stroški in stroški upravljanja - pogodbeno razmerje - kraj izpolnitve pogodbe - potrošniški spor - stalno prebivališče toženca - pristojnost za potrošniške pogodbe - izbira pristojnosti - dogovor o pristojnosti - nedovoljena pritožbena novota
Sporno pogodbeno razmerje ne izpolnjuje že osnovnih kriterijev za potrošniški spor iz prve točke 17. člena Uredbe, zato varovalna pristojnost ni podana.
Ker tožnik trdi, da je svoje pogodbene obveznosti do toženke izpolnjeval v Sloveniji, in je z vložitvijo tožbe izbral tukajšnje sodišče, je skladno z določbo druge alineje prve točke 7. člena Uredbe za razsojanje v tem sporu pristojno slovensko sodišče.
Za ugotovitev izključne odgovornosti delodajalca je v obravnavanem primeru odločilno to, da je tožnik moral opravljati delo v razmerah, ki niso ustrezale predpisanim ukrepom varstva pri delu, za kar bi moral poskrbeti delodajalec. Ker te obveznosti ni izpolnjeval, je odgovoren za tožnikovo škodo. Delodajalec je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pri čemer pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ. V primeru, kot je konkretni, ko gre za ustaljen delovni proces, ki nasprotuje varnemu načinu dela, od delavca tudi ni mogoče pričakovati, da bi takšno delo v skrbi za lastno varnost odklonil.
kreditna pogodba v CHF - razveza pogodbe - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - valutno tveganje - anuiteta - ohranitev pogodbe v veljavi - stroški pravdnega postopka - obrazložitev odločitve - predložitev listine - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zvišanje anuitete za 10 do 50 EUR ne predstavlja spremembe, ki bi oteževala izpolnitev pogodbene obveznosti do take mere, da bi jo bilo nepravično ohraniti v veljavi. Iz pritožbenih navedb izhaja le, da so bile podane napake v sklenitveni fazi in ne, da je do njih prišlo šele med izvrševanjem pogodbe. Take napake pa ne morejo utemeljevati razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravnomočno končan izvršilni postopek - pogodbena hipoteka - prisilna hipoteka - osebni stečaj dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja - poplačilo iz zastavljene nepremičnine - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravovarstveni namen tožbe na nedopustnost izvršbe je v tem, da se ugotovi, da je izvršba na določeno stvar ali pravico v določenem izvršilnem postopku nedopustna, ker je tožnik imetnik pravice, ki preprečuje izvršbo na tako stvar ali pravico. Zato je tožnikov pravni interes podan le, če je v teku konkreten izvršilni postopek na konkretno stvar ali pravico, glede katere tožnik zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Drži, da so tožnikove nepremičnine še vedno hipotekarno obremenjene, o čemer se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo. Vendar pa to še ne utemeljuje tožnikovega pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožba na nedopustnost izvršbe specifično pravno sredstvo, ki varuje interese tožnika zgolj v okviru konkretnega izvršilnega postopka. Izvršilni postopek, za katerega je tožnik zahteval ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je pravnomočno končan; postopek, ki se (morda) formalno še vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (in za katerega tožnik s tožbo ni zahteval nedopustnosti izvršbe) pa se zaradi pravnih posledic končanja osebnega stečaja ne bo mogel nikoli več nadaljevati.
V pravni teoriji in sodni praksi je utrjeno stališče, da je hipoteka – kar velja tako za prostovoljno (pogodbeno) kot tudi t.i. prisilno hipoteko (pridobljeno v okviru izvršilnega postopka, kot je tudi v tem primeru) – akcesorna in kavzalna pravica, ki obstoji in je namenjena poplačilu določene terjatve. Če take terjatve ni več ali če je (kot v tem primeru) postala naturalna, torej neizterljiva, hipoteka, ki je bila vknjižena zaradi zavarovanja take (sedaj neobstoječe ali neizterljive) terjatve, obstoji zgolj formalno, četudi je še vedno vpisana v zemljiški knjigi, saj ne služi več zavarovanju nobene terjatve.
povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - nasprotna tožba - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Ker so zmagali tožniki s svojo tožbo in toženci s svojo tožbo, so skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžni toženci povrniti tožnikom njihove stroške za tožbo na ugotovitev obstoja oporoke, tožniki pa tožencem njihove stroške, ki so jih imeli s tožbo za razveljavitev oporoke. Stroški, ki so nastali tožnikom s tožbo, tožencem pa z nasprotno tožbo, so enaki, zato je pravilna izpodbijana odločitev, da krijeta pravdni stranki vsaka svoje stroške postopka.
odgovornost pri nesreči - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obseg povrnitve škode - deljena odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in motorista - nastanek nezgode - prehitevanje drugih motornih vozil
Tožnik je pred sabo videl ustavljeno vozilo in za njim motorno kolo. Spregledal je zavorne luči avtomobila in smerni kazalec, se odločil obvoziti avtomobil in motorno kolo, ne da bi preveril, zakaj sta se vozili pred njim ustavili. Če bi motor ustavil, tako kot je to storil voznik motornega kolesa pred njim, do prometne nesreče ne bi prišlo. Povzročitelj nevarne situacije je zato tožnik, ki se je odločil prehitevati vozilo in motorno kolo po levi strani, čeprav so zgoraj ugotovljene okoliščine dajale dovolj podlage za sklepanje, da bo zavarovanec tožene stranke naredil premik v levo.
Za odločitev v tej zadevi ni bistvenega pomena ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo svoje vozilo popolnoma ustavil, ali pa le za nekaj sekund tako zmanjšal hitrost, da je moralo motorno kolo, ki je vozilo neposredno za njim, ustaviti. Ravnanje tožnika, ki svoje vožnje ni prilagodil prometni situaciji, pomeni odločilen vzrok za nesrečo, zato nosi večji delež odgovornosti, in sicer 80 %.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje - poseg v lastninsko pravico - opustitev posegov v lastninsko pravico - upravljanje s stvarjo v solastnini - soglasje solastnikov - nedopustne pritožbene novote
Tožnika sta tožbeni zahtevek gradila na trditvah, da sta lastnika nepremične stvari (stanovanja s pripadajočim skupnimi deli in napravami) in da ju toženec v lastninski pravici protipravno vznemirja. S predlaganimi dokazi sta navedeno tudi dokazala.
Za izdelavo parkirišča na zelenici z betoniranjem kolesnic je potrebno soglasje vseh solastnikov, kot to zapoveduje 67. člen SPZ.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/2, 40, 47a.
stroški izvedenca klinične psihologije - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - dodatek
V skladu s prvim odstavkom 39. člena Pravilnika pripada za pregled ali ogled sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR. Ne glede na prejšnji odstavek pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot 8 ur, poleg zneska iz prejšnjega odstavka dodatnih 51,00 EUR za vsake nadaljnje začete pol ure (drugi odstavek 39. člena Pravilnika).
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - prepoved stikov z otrokom - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - kršitev začasne odredbe
Tako visoka denarna kazen je bila izrečena ravno zato, da bi (takoj) učinkovala, in sicer glede na naravo in pomen sodnega varstva, ki je predmet začasne odredbe. Za vrnitev samovoljno odpeljanega mladoletnega otroka iz Slovenije, njegov izpis iz šole in odtujitev drugemu roditelju, je zlasti časovno hitra realizacija odredbe bistvena, ključna, da ne bi kršitelj zaradi poteka časa s svojim samovoljnim ravnanjem morebiti pridobil potencialne koristi.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov - stiki med otrokom in staršema - režim stikov
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost. Brez tega je otrokova korist ogrožena. Stiki ne smejo biti preveč omejeni, saj samo tako omogočajo vzpostavitev oz. ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na (oba) roditelja in obratno ter s tem – največjo otrokovo korist. Stiki morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja.
Stiki, kot so dogovorjeni, so za zdaj primerni, saj so bili - kar je bistveno – sporazumno dogovorjeni med roditeljema.
Sklicevanje na „podobno oz. primerljivo sodno prakso“ pritožniku ne more pomagati. Prav vsaka družinska situacija, ki terja intervencijo sodišča, je „specifična“, zato ne obstaja nobena splošna „šablona“ optimalnih stikov, ki bi ustrezala situaciji v vsaki družini.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - določitev stikov - določitev obsega stikov - stiki med očetom in otrokom - stalno bivališče v tujini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma in praviloma (če le ni nekih izjemnih okoliščin, ki bi govorile proti temu) otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost. Brez tega je njegova korist ogrožena. Pomembno je, da stiki ne le „obstajajo“, ampak da niso preveč omejeni, saj samo tako omogočajo vzpostavitev oz. ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem – največjo otrokovo korist. Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1. ZIZ člen 29.a. ZNP-1 člen 100.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - narok v postopku izdaje začasne odredbe
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1). Zakon, ki ureja zavarovanje, je Zakon o izvršbi in zavarovanju. Le-ta v 29.a členu določa, da sodišče opravi narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker zakon obvezne izvedbe naroka pred izdajo začasne odredbe ne določa in ker glede na okoliščine predmetne zadeve to tudi ne bi bilo smotrno, izvedba naroka ni bila potrebna. Pritožbeno sodišče nadalje izpostavlja, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otrok na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Narava postopka za izdajo začasne odredbe je v primeru ogroženosti otroka takšna, da ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo hitro razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 13.
potovanje z vlakom - sestop iz stoječe lokomotive - poškodba potnika - odškodninska odgovornost zavarovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - odmera pravdnih stroškov - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči
Odmera višine nepremoženjske škode.
Pretežni del postopka je tekel v zvezi z ugotavljanjem temelja samega zahtevka, s katerim je tožnica uspela v celoti, zato je treba tožnici priznati stroške glede na uspeh po temelju in po višini, torej 60% uspeh.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišča - dovozna pot - redna raba - nadomestna gradnja ali nov objekt - vsebina predloga
Naknadna/nadomestna gradnja Objekta X. (v letu 2016), sicer na mestu Zadružnega doma in trgovine X., za odločitev v tem postopku ne more biti odločilna, saj je postopek po ZVEtL-1 določen z namenom uskladitve nepremičninskih evidenc z resničnim stvarnopravnim položajem, ki je nastal do presečnega datuma v posledici obrnjenega načela superficies solo cedit.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - popravilo vozila - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - opustitev odgovora na pripravljalno vlogo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - priznana dejstva - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Tožena stranka ni odgovorila na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je ta natančno obrazložila svoj zahtevek, ugovor tožene stranke zoper sklep o izvršbi pa je vseboval zgolj splošne navedbe o neobstoju obligacijskega razmerja in o tem, da tožeča stranka servisa vozila ni opravila kakovostno, zaradi česar je toženi stranki nastala velika škoda. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vse trditve tožeče stranke iz njene dopolnitve tožbe štelo za priznane.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, prav tako ni dopusten pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. SPZ člen 18, 23, 23/1, 107, 107/1, 107/2, 109.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetno izkazana pravica - nedokončana etažna lastnina - zemljiškoknjižno stanje - veljavnost zavezovalnega pravnega posla
Za nedokončano etažno lastnino gre lahko, ko zatrjevani posamezni ali skupni deli stavbe v zemljiško knjigo še sploh niso bili vpisani. Sporna parkirišča pa so v obravnavani zadevi vpisana v zemljiško knjigo kot zemljiške parcele v lasti dolžnika. Z vpisom v zemljiško knjigo so te parcele postale nepremičnine in so obravnavane kot nepremičnine, to pomeni, da so stvari, ki so samostojni pravni objekti ter na ta način samostojni predmet stvarnih pravic. Ta pravni status obravnavanih nepremičnin lastnikom omogoča, da spremembe uredijo pogodbeno - za vsako spremembo sklenejo zavezovalni posel in dosežejo izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, ki mora natančno opisati, kakšno spremembo lastnik dovoljuje. Tretji pa v predlogu za odlog izvršbe, kot pravilno opozarja upnik, trdijo in dokazujejo ravno nasprotno, da noben zavezovalni in razpolagalni posel, ki bi tretjim na spornih nepremičninah podelil vsaj lastninsko pravico v pričakovanju, ni bil sklenjen. Še več, po trditvah tretjih si je dolžnik lastninsko pravico na spornih nepremičninah celo pridržal. Zgolj morebitna dejanska raba nepremičnin pa za njihov pravni status še ni odločilna.