uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje pripora v izrečeno kazen - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje mladoletne osebe - mladoletna oškodovanka - zavrnitev izvedbe dokaza - pravica do obrambe - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obremenilne priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje posilstva - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - posest pornografskega gradiva - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - primerna kazen
Pritožbeno izvajanje je zgrešeno, saj zagovornik obdolženega A. A. v graji zatrjevane napačne uporabe določila petega odstavka 331. člena ZKP ne razmeji statusa otroka s posebnimi potrebami (po, za potrebe predmetne kazenske zadeve povsem irelevantnih določbah ZUOPP) od statusa oškodovane s potrebo po zaščiti, ki temelji na določbi 144. člena ZKP (torej oškodovanke, katere osebna pravica je s kaznivim dejanjem znatno prekršena, pa zaradi njenih osebnih značilnosti ali ranljivosti, zaradi narave, teže ali okoliščin kaznivega dejanja ali zaradi ravnanja obdolženih ali oškodovane v predkazenskem ali kazenskem postopku in izven njega obstaja posebna potreba po varstvu njene osebnostne celovitosti pri posameznih dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku). V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) morajo sodišča, kadar opustijo neposredno zaslišanje obremenilne priče, celovito in skupaj presoditi tri vprašanja: (i) ali so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče; (ii) ali je izjava priče (v smislu 6. člena EKČP) edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba; (iii) ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da izpoved B. B. še zdaleč ni edini obremenilni dokaz zoper obdolžena, saj je imelo prvostopenjsko sodišče za ugotovitev kaznivih dejanj na škodo tedaj mladoletnice utemeljeno podlago tudi v drugih dokazih.
podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - relevantne okoliščine
Priče niso izpovedovale o samem dogodku, ki je predmet obtožnice, temveč o deložaciji, ki jo je izvajal izvršitelj A. A. že pred obravnavanim dogodkom. Te izpovedbe so lahko upoštevne le kot okoliščine, ki vplivajo na presojo osebnosti obtoženega, ne pa na sam obstoj utemeljenega suma, da je storil očitani mu kaznivi dejanji.
potrebni stroški izvršbe - poizvedba pri durs - navedba emšo v sklepu o izvršbi
Kot potrebne je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo.
naknadno najdeno premoženje - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - način vročanja pisanj - nepravilna vročitev sodnega pisanja
Pritožnik je v pritožbenem postopku uspel z zadostno stopnjo zanesljivosti izkazati (procesna dejstva se lahko dokazujejo z nižjo stopnjo verjetnosti kot dejstva v zvezi z meritorno odločitvijo, zadošča stopnja verjetnosti), da vročitev ni bila pravilno opravljena, ker je bilo obvestilo z dne 12. 8. 2022 vročano na naslovu, kjer pritožnik ni (več) dejansko prebival. Ko je to ugotovljeno, niti ni pomembno, komu točno je bilo pisanje vročeno oziroma kdo je podpisal vročilnico.
Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da vročitev obvestila z dne 12. 8. 2022 pritožniku ni bila pravilno opravljena, četudi sodišče prve stopnje ne v času vročanja ne v času prejema povratnice ni moglo vedeti, da pritožnik na danem naslovu dejansko ne prebiva več.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 365, 365/1, 365/1-3. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3.
pravica do svobodne izbire odvetnika - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - potrebni stroški postopka - izbrani pooblaščenec - okoliščine konkretnega primera - potni stroški pooblaščenca stranke - odsotnost iz pisarne
Upoštevaje navedeno, merilo, da se stranki priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na območju sodišča, pred katerem teče postopek, ni vedno uporabljivo. Ali ga bo sodišče upoštevalo ali ne, je odvisno od okoliščin posameznega primera. Te sodišču namreč omogočajo, da sprejme odločitev, ki je razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična, za kar se utemeljeno zavzemata tudi pritožnika. Kriterija "območja sodišča" v zvezi s povračilom potnih stroškov torej ni mogoče vedno uporabiti. Kriterij bi bil npr. uporabljiv, če bi sodišče ugotovilo, da so potni stroški odvetnika nesorazmerno visoki, stranka pa ni pojasnila, zakaj je bilo z njenega vidika ključno, da je mandatno pogodbo sklenila z odvetnikom zunaj območja sodišča, pred katerem teče postopek.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161. ZIZ člen 29a, 29a/1.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - odtujevanje otroka - ogroženost otroka - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ko odloča o (ne)izdaji začasne odredbe, sodišče narok opravi, če je to smotrno (četrti odstavek 29. člena ZIZ v zvezi s 100. členom ZNP-1). Če v postopku za varstvo koristi otroka v procesnem gradivu ni dokazov o pravno relevantnih dejstvih oziroma ti ne zadostujejo za ugotovitev dejstev z dokaznim standardom verjetnosti, je izvedba naroka vsekakor smotrna. Pritožbeno sodišče poudarja, da mora sodišče v teh postopkih, če je treba tudi z izvedbo dokazov po uradni dolžnosti (drugi odstavek 6. člena in 7. člen ZNP-1), ugotoviti ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ in če je, izdati (lahko tudi po uradni dolžnosti) tako začasno odredbo, ki bo njegovo ogroženost odpravila ali vsaj omilila.
Zaključek, da A. A. stiska ne presega običajne stiske otrok ob konfliktih pri razpadu družine (točka 15 izpodbijanega sklepa), je brez opore v mnenju stroke vprašljiv. V postopkih za varstvo koristi otrok je treba pridobiti mnenje CSD. To mnenje ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj ga podajo strokovno usposobljeni delavci CSD.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vrednost unovčene stečajne mase - vračilo predujma - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - metode razlage - odpust obveznosti - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nadzor nad izvajanjem obveznosti
V tem postopku osebnega stečaja, v katerem teče postopek odpusta obveznosti, je tako treba upoštevati, da je upravitelj dolžan opravljati tudi dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti (nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče ne vidi razumnega razloga, da upravitelju v situaciji, kot je obravnavana, ko stečajna masa ne zadošča tudi za plačilo navedenega nadomestila, upravitelj do tega ne bi bil upravičen.
ZZK-1 člen 27, 27/3, 40., 40/1, 40/1-8, 98, 98/4, 100a, 148. GZ-1 člen 94. ZIN člen 30.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba - izvršljiva inšpekcijska odločba - odločba o izreku inšpekcijskega ukrepa - odločanje zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti - obvestilo državnega organa - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Po 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. GZ-1 drugačne določbe nima. Povedano pomeni, da je podlaga vpisu tudi odločba, ki še ni dokončna ali pravnomočna, je pa glede na določbo 30. člena ZIN izvršljiva. Ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo upravnega organa, ki mu je priložena odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, mora vpis opraviti po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni še drugi pogoji po 148. členu Zakona o zemljiški knjigi.
podaljšanje pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - izvajanje dokazov v preiskavi
Ob tem, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so priče, zaslišane v preiskavi, potrdile očitke v zvezi s konkretizacijo kaznivih dejanj, ki bremenijo obdolženca, so pritožbeni očitki, da te priče utemeljenega suma niso dodatno podkrepile, neutemeljeni. Bolj konkretiziranega odgovora pa sodišče druge stopnje na tem mestu ne more podati, saj so pritožbene trditve v zvezi s tem očitkom povsem pavšalne. Zato zgolj poudarja, da je sodišče prve stopnje, na podlagi v točki 6 obrazložitve navedenih dokazov, pravilno zaključilo, da je utemeljeni sum še vedno izkazan, saj je ob tem, ko (med drugim) iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da tako prepoznava prič, ki so obdolženca videle med vlamljanjem, kot tudi poročila o preiskavah Nacionalnega forenzičnega laboratorija obdolženca povezujejo s kraji očitanih kaznivih dejanj, verjetnost, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih ni. Zato tudi pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da v preiskavi niso bili najdeni predmeti, ki bi jih naj obdolženi odtujil, ter nahrbtnik, ki naj bi ga pri tem nosil, ob vseh ostalih ugotovitvah sodišča prve stopnje (prepoznava, ujemanje zavarovanih sledi z vzorci, odvzetih obdolžencu) na razumnost in pravilnost tega zaključka ne more vplivati.
zastaranje terjatve - tek zastaralnega roka - zadržanje dela pogodbene cene - terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok - prijava terjatve v stečajnem postopku - naročniki del - garancijska doba - odprava napak - neupravičena pridobitev - pritožbena novota - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Glede na subjektiviteto strank pogodbe gre za gospodarsko pogodbo, terjatve iz gospodarskih pogodb pa zastarajo v treh letih.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da mora biti vsiljiva komunikacija v dejstvenem opisu opredeljena z okoliščinami, iz katerih izhaja, da je obdolženi nadaljeval z izvršitvenimi ravnanji, kljub temu, da mu je oškodovanka povedala oziroma drugače pokazala, da z njim noče imeti stikov.
Iz opisa dejanja mora biti razvidno, da je bilo ravnanje storilca z vidika oškodovanca nezaželeno ter da si je storilec proti volji oškodovanca večkrat prizadeval vzpostaviti stik z njim. Nezaželenost lahko izhaja že iz same vsebine komunikacije ter reakcije oškodovanca na komunikacijo, kot pravilno opozarja pritožnik, pri čemer ni nujno, da je reakcija na komunikacijo naslovljena na samega storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071080
SPZ člen 142, 142/2.
sklep o zavrženju tožbe - pravni interes za tožbo - hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - res extra commercio - stvar izven pravnega prometa - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni podanega personalnega sovpadanja (identitete) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka, saj izvršilni naslov, ki je nastal v temeljnem razmerju, ne more vplivati na razmerje med imetnikom pravice hipotekarnega zavarovanja in tretjo osebo kot kasnejšim pridobiteljem hipoteke. Drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika namreč jasno določa, da tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - domneva priznanja dejstev - nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v tem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da račun z navedeno oznako ne obstaja, da ne obstaja naročilo za opravljeno storitev in da storitev ni bila nikoli opravljena. V dopolnitvi tožbe je tožnica celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino iztoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar toženka na to vlogo ni odgovorila. Ker so bile toženkine prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane ter so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se dejstva, s katerimi tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člen ZPP).
podrejene obveznice - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - odškodninska odgovornost bank - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - odločitev o reviziji
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje). V obravnavani zadevi pa ne gre za tako situacijo. Postopka ni dopustno prekiniti za primer, če se bo (glede na odločitev Vrhovnega sodišče RS) izkazalo, da zastavljeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje (za katerega se je sodišče v naprej odločilo, da ga ne bo reševalo, ker bo treba počakati na odločitev o tožbenih zahtevkih za povrnitev škode zoper Banko Slovenije). Določb ZPP, ki so jasne, sodišče ne more poljubno interpretirati tudi v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti, sklicujoč se na izjemne okoliščine primera. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti tudi ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva oziroma zahteva.
Bistveno vprašanje v obravnavnem sporu je, ali vse v obvestilu naštete posojilne pogodbe še veljajo ali pa je dolžnik utemeljeno od njih odstopil in so posojila zapadla v takojšnje plačilo. Že iz dokazov, ki jih je upnik sam predložil predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, izhaja, da so bila posojila dana in da so bila dana za točno določen namen. Upnik verjetnosti obstoja zatrjevane nezakonite odpovedi spornih posojil ni izkazal, saj so bile njegove trditve povsem nesklepčne in nepovezane. V predlogu za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče najti navedb, da je pridobljena posojila porabil za namen, določen s posojilno pogodbo.
Utemeljena je pritožbena graja, da mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke ne daje podlage za zaključek, da je tožnik upravičen do posebne oblike škode zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Toženka pravilno opozarja na ustaljeno sodno prakso, da se zaradi neutemeljenega pripora tožniku prisodi enotna odškodnina, le izjemoma pa lahko nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode. Vendar morajo biti za odmero samostojne odškodnine izkazane utemeljene okoliščine.
Ker ZPP spoštuje ustavne zahteve v zvezi s pravico do izjavljanja, URS pa zahteve EKČP, je odvečno preoblaganje, da poleg postopkovnih kršitev po ZPP, pritožnika sodišču prve stopnje očitata iste kršitve, kvalificirane še s stališča URS in EKČP.
Kadar sodišče razloži, da tožba (ali katerokoli drugo postopkovno ofenzivno ali obrambno sredstvo) ni sklepčna (ali kot je v zgornjem citatu reklo sodišče prve stopnje: da pritožnica "ni zadostila trditvenemu bremenu"), je s tem reklo že prav vse, kar je bilo treba, o vseh dokaznih predlogih iz tega okvira: vsi so nepotrebni in tega ni nujno še posebej in izrecno razlagati.
Izpodbijanega sklepa ni prav razumeti tako, kot da bi bila pritožnica morala zatrjevati in dokazati, da premore ravno in izključno denar, pač pa da ima takšno premoženje, da ga je mogoče razmeroma hitro unovčiti ali na njegovi podlagi dobiti zadosten kredit, ter kaj konkretno to premoženje je. Tako tudi kratkoročne terjatve v zadostnem obsegu vsekakor spadajo v ta okvir. Pač pa usodna pomanjkljivost pritožničinih trditev korenini v njihovi nezadostni konkretnosti.
Tega, da bi bila morala navesti, konkretno katero likvidno premoženje premore, se pritožnica ni razbremenila s sklicevanjem na pravila poslovnofinančne stroke. Abstraktno "kazalnik kratkoročnega koeficienta", v pritožbah opredeljen kot "razmerje med kratkoročnimi sredstvi (števec) in kratkoročnimi obveznostmi družbe (imenovalec) ...", gotovo govori o likvidnosti in je nekakšen sinonim zanjo. A kot bi bilo presplošno strankino zatrjevanje, da "je kratkoročno plačilno sposobna", je bilo presplošno zatrjevanje, da je pritožničin navedeni koeficient dober, saj je ostalo neznano, kaj je konkretno tisto, kar spada k navedenima zgolj opisno opredeljenima spremenljivkama v števcu in imenovalcu.
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 309, 309/1. ZPP člen 352.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba stečajnega upravitelja - priznana izločitvena pravica - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upraviteljica izpodbija sklep o priznanju izločitvene pravice iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, zoper katerega se lahko pritožijo samo stranke glavnega postopka. Zakon upraviteljici ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje predmetnega sklepa, kar pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo upraviteljice kot nedovoljeno zavrglo (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo pritožbenih navedb.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - posebna krajevna pristojnost - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode - škodljiva posledica
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz tožničine (sicer dokaj skope) trditvene podlage izhaja, da je bilo škodno dejanje storjeno oziroma je škodljiva posledica nastala v A. v Prekmurju, tj. na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer naj bi toženci tožnici protipravno odvzeli premično premoženje in protipravno opravili primopredajo njene posesti. Pritožničino stališče, da je škodljiva posledica nastala na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer ima tožnica sedež, ni utemeljeno.