podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - relevantne okoliščine
Priče niso izpovedovale o samem dogodku, ki je predmet obtožnice, temveč o deložaciji, ki jo je izvajal izvršitelj A. A. že pred obravnavanim dogodkom. Te izpovedbe so lahko upoštevne le kot okoliščine, ki vplivajo na presojo osebnosti obtoženega, ne pa na sam obstoj utemeljenega suma, da je storil očitani mu kaznivi dejanji.
uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje pripora v izrečeno kazen - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje mladoletne osebe - mladoletna oškodovanka - zavrnitev izvedbe dokaza - pravica do obrambe - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obremenilne priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje posilstva - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - posest pornografskega gradiva - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - primerna kazen
Pritožbeno izvajanje je zgrešeno, saj zagovornik obdolženega A. A. v graji zatrjevane napačne uporabe določila petega odstavka 331. člena ZKP ne razmeji statusa otroka s posebnimi potrebami (po, za potrebe predmetne kazenske zadeve povsem irelevantnih določbah ZUOPP) od statusa oškodovane s potrebo po zaščiti, ki temelji na določbi 144. člena ZKP (torej oškodovanke, katere osebna pravica je s kaznivim dejanjem znatno prekršena, pa zaradi njenih osebnih značilnosti ali ranljivosti, zaradi narave, teže ali okoliščin kaznivega dejanja ali zaradi ravnanja obdolženih ali oškodovane v predkazenskem ali kazenskem postopku in izven njega obstaja posebna potreba po varstvu njene osebnostne celovitosti pri posameznih dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku). V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) morajo sodišča, kadar opustijo neposredno zaslišanje obremenilne priče, celovito in skupaj presoditi tri vprašanja: (i) ali so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče; (ii) ali je izjava priče (v smislu 6. člena EKČP) edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba; (iii) ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da izpoved B. B. še zdaleč ni edini obremenilni dokaz zoper obdolžena, saj je imelo prvostopenjsko sodišče za ugotovitev kaznivih dejanj na škodo tedaj mladoletnice utemeljeno podlago tudi v drugih dokazih.
naknadno najdeno premoženje - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - način vročanja pisanj - nepravilna vročitev sodnega pisanja
Pritožnik je v pritožbenem postopku uspel z zadostno stopnjo zanesljivosti izkazati (procesna dejstva se lahko dokazujejo z nižjo stopnjo verjetnosti kot dejstva v zvezi z meritorno odločitvijo, zadošča stopnja verjetnosti), da vročitev ni bila pravilno opravljena, ker je bilo obvestilo z dne 12. 8. 2022 vročano na naslovu, kjer pritožnik ni (več) dejansko prebival. Ko je to ugotovljeno, niti ni pomembno, komu točno je bilo pisanje vročeno oziroma kdo je podpisal vročilnico.
Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da vročitev obvestila z dne 12. 8. 2022 pritožniku ni bila pravilno opravljena, četudi sodišče prve stopnje ne v času vročanja ne v času prejema povratnice ni moglo vedeti, da pritožnik na danem naslovu dejansko ne prebiva več.
podaljšanje pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - izvajanje dokazov v preiskavi
Ob tem, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so priče, zaslišane v preiskavi, potrdile očitke v zvezi s konkretizacijo kaznivih dejanj, ki bremenijo obdolženca, so pritožbeni očitki, da te priče utemeljenega suma niso dodatno podkrepile, neutemeljeni. Bolj konkretiziranega odgovora pa sodišče druge stopnje na tem mestu ne more podati, saj so pritožbene trditve v zvezi s tem očitkom povsem pavšalne. Zato zgolj poudarja, da je sodišče prve stopnje, na podlagi v točki 6 obrazložitve navedenih dokazov, pravilno zaključilo, da je utemeljeni sum še vedno izkazan, saj je ob tem, ko (med drugim) iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da tako prepoznava prič, ki so obdolženca videle med vlamljanjem, kot tudi poročila o preiskavah Nacionalnega forenzičnega laboratorija obdolženca povezujejo s kraji očitanih kaznivih dejanj, verjetnost, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih ni. Zato tudi pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da v preiskavi niso bili najdeni predmeti, ki bi jih naj obdolženi odtujil, ter nahrbtnik, ki naj bi ga pri tem nosil, ob vseh ostalih ugotovitvah sodišča prve stopnje (prepoznava, ujemanje zavarovanih sledi z vzorci, odvzetih obdolžencu) na razumnost in pravilnost tega zaključka ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00070726
ZZavar-1 člen 548, 548/1, 548/2, 548/3, 554. OZ člen 15, 17, 17/1, 125, 125/1, 130, 130/1, 837, 846, 846/1. ZPP člen 5, 7, 7/1, 212.
zavarovalniško posredovanje - dogovor o posredovanju - odsotnost pogodbene podlage - plačilo provizije za posredovanje - pravila obligacijskega prava - kontrahirna dolžnost - zavarovalnica - pogodba v breme tretjega - relativnost pogodbenih razmerij - pisni dogovor - poslovni običaji - informativni dokaz
Posredniška pogodba je dvostranska pogodba, ki nastane na podlagi soglasja volj udeležencev tega obligacijskega razmerja (837. člen OZ v zvezi s 15. členom OZ). Soglasja volj o sklenitvi posredniške pogodbe med pravdnima strankama v tem primeru ni bilo. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo soglasja o kakšnem drugem poslovnem sodelovanju ali o plačilu provizije. Tožena stranka je tožeči stranki ob predložitvi ponudb za sklenitev zavarovalnih pogodb z naročitelji tožeče stranke in pooblastil naročiteljev za posredovanje, izrecno pojasnila, da od nje nima pravice zahtevati plačilo provizij.
Obveznost lahko nastane le na podlagi soglasja volj udeležencev obligacijskega razmerja ali v drugih zakonsko predvidenih okoliščinah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da veljavni predpisi zavarovalnicam ne zapovedujejo sklenitve pogodbe o posredovanju z zavarovalnimi posredniki. Kontrahirna dolžnost zavarovalnic, da sklenejo pogodbo z zavarovalnimi posredniki v smislu prvega odstavka 17. člena OZ, ni zakonsko predvidena. Zato tudi morebitno opravljanje dejanj, ki bi pomenila izvrševanje obveznosti zavarovalnega posrednika v skladu z določilom drugega odstavka 548. člena ZZavr-1, samo po sebi za zavarovalnico, ki ni naročitelj posredovanja, ne ustvarja nobenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi sta se tožeča stranka kot zavarovalni posrednik in zavarovanec kot naročitelj v njuni medsebojni pogodbi dogovorila, da zavarovanec zavarovalnemu posredniku ni dolžan plačati provizije ter da bo slednjo zavarovalnemu posredniku plačala zavarovalnica, to za zavarovalnico ne ustvarja nobenih obveznosti. Pogodba v breme tretjega, namreč tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). Pogodba zaradi relativnosti pogodbenih razmerij ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (inter partes) in ne erga omnes (prvi odstavek 125. člena OZ).
Ni nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposreden zahtevek zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije v primerih, ko med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico ni sklenjen noben dogovor o sodelovanju in niti ni kasnejše privolitve zavarovalnice k plačilu provizije. Iz določila 554. člena ZZavar-1 ne izhaja, da v kolikor pisni dogovor o plačilu provizije za posredovanje med zavarovancem in zavarovalnim posrednikom ne bi bil sklenjen, je slednjo dolžna po zakonu plačati zavarovalnica. Takšna širitev določila ni dopustna. Iz navedenega določila namreč zaradi varstva zavarovanca kot šibkejše stranke, izhaja le, da če se zavarovanec in zavarovalni posrednik o plačilu provizije ne dogovorita pisno, zavarovalni posrednik slednje od zavarovanca ne more zahtevati. To določilo v ničemer ne posega v splošno določilo 837. člena OZ, ki določa, da je naročitelj dolžan plačati provizijo, temveč le dodatno, zaradi varstva zavarovanca, določa pisno obliko dogovora o plačilu.
Dejstva, da določeno ravnanje v določenem „prostoru“ predstavlja poslovni običaj v skladu z določilom 212. člena ZPP zatrjevati stranka, ki se na obstoj poslovnih običajev sklicuje. Običaj je ravnanje, ki velja v določeni družbi za ustaljeno in predstavlja pravila ravnanja, katerih vsebino in sankcije oblikuje družba. Običaj se oblikuje šele, ko se določeno ravnanje v pravnem prometu pojavlja skozi daljše časovno obdobje in se pogosto ponavlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071499
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1. OZ člen 80, 80/1.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - stanovanjski kredit - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - dobra vera - slaba vera banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - novejša sodna praksa - praksa Ustavnega sodišča - neenotna sodna praksa vrhovnega sodišča
Zmotno je stališče v izpodbijani sodbi, da ZVPot ni sprejemljivo razlagati tako, da zagotavlja širši obseg varstva kot Direktiva. SEU je že izreklo, da 24. člen ZVPot sledi cilju varstva potrošnikov, ki je zagotovljen z Direktivo 93/13, in da morebitna višja raven varstva, zagotovljena s tem zakonom, ne posega v določbe Pogodbe o delovanju EU. Prvi odstavek 3. člena in 8. člen Direktive 93/138 tako ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, po kateri je pogodbeni pogoj, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, nepošten, ne da bi bilo treba preveriti dobro vero ponudnika storitve. Alternativno našteti pogoji v prvem odstavku 24. člena ZVPot in namen zakonodajalca, ki je bil v zagotovitvi čim bolj učinkovitega varstva potrošnikov, dajeta dovolj opore za sklepanje, da je bil obseg varstva v ZVPot širši kot po Direktivi 13/93.
Banka je morala vedeti, da se tečajno razmerje v dolgoročnem pogodbenem razmerju lahko znatno spremeni in da ima lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Lahko se je zavedala potencialno škodljivih posledic za tožnika. Ni odločilno, ali se jih je tudi dejansko zavedala in ali si jih je želela.
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice, ampak tudi, da razume dejansko tveganje v primeru velikega znižanja vrednosti valute plačila v primerjavi s CHF in da mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju. Pojasnilo, ki je bilo po ugotovitvah v izpodbijani sodbi dano tožnikom, ni bilo zadostno. Toženka je sicer tožnikom povedala, da lahko kredit zaradi spremenljivk postane zelo drag, vendar pa ni ugotovljeno, da bi toženka tožnike opozorila, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride in da se to lahko odrazi tako v nezanemarljivi spremembi višine posameznega obroka kot tudi v bistveno višji ceni kredita.
ZD člen 132, 133, 142, 142/2. ZPP člen 208, 208/1, 337, 337/1. OZ člen 299, 378.
pravno nasledstvo v pravdi - prekinitev pravdnega postopka - smrt stranke med pravdo - dedičev prevzem pravdnega postopka - položaj dediča - odpoved dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - pravočasna predložitev vloge - dovoljena pritožbena novota - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Pritožnica je s predložitvijo izjave in povratnice dokazala, da se je odpovedala dedovanju po pokojnem očetu in da je izjavo o odpovedi dedovanju podala pravočasno. Ker z izpolnitvijo razveznega pogoja ni pravna naslednica po pokojnem drugem tožencu, ni podlage za izpodbijano odločitev, da se jo pozove k prevzemu postopka.
Predpostavka za veljavnost ustno sklenjene pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini je torej izpolnitev vsaj pretežnega dela pogodbenih obveznosti. V danem primeru bi moralo biti dokazano plačilo kupnine in prenos nepremičnine v posest. Ne eno ne drugo po ugotovitvah v izpodbijani sodbi ni dokazano.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - predujem za izvedenca - dolžnost založitve predujma
Pritožba utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo popravnega sklepa, ker sodišče prve stopnje ni popravilo očitne napake v imenu in številkah ter tudi ne druge očitne pisne in računske pomote.
Tudi glede na pritožbene navedbe, navedbe iz odgovora na pritožbo in navedbe pravdnih strank pred izdajo sklepa z dne 14. 1. 2023 je očitno, da je med pravdnima strankama sporno, kdo je dolžan plačati stroške izvedenca geodetke stroke v sodnem postopku, kar pa ni moč reševati/presojati s popravnim sklepom. Očitno bo treba to okoliščino ugotoviti z skrbno razlago dogovora iz sodne poravnave v prizmi trditev tožeče stranke in seveda nasprotnih trditev tožene stranke.
nedokončana etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - splošni skupni del - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - pravna kvalifikacija
Predlagateljica s predloženimi listinami ni izkazala pravnega naslova za omenjena prostora. V dokaznem postopku je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nastala naknadno, po nezakoniti rekonstrukciji stanovanja, ki ga je z dednim dogovorom v letu 1999 v posest dobil njen pravni prednik. Prostora tako nista bila del ateljeja, za katerega je sodišče predlagateljičin pravni naslov (vključno z odločbo Ministrstva za kulturo iz leta 1995) pravilno upoštevalo, temveč se nahajata na prej skupnem pokritem dvorišču, ki je povezovalo glavno in stransko dvorišče in so ga lahko uporabljali vsi najemniki oz. lastniki.
Ker sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, izjema je zgolj, če med udeleženci ni spora ali če je drugače izkazano s pravnomočno sodbo, je pravilna tudi odločitev, da predlagateljica ni izkazala pogojev za priposestvovanje. To je v skladu z 20. členom ZVEtL-1 mogoče upoštevati le, če predlagatelj izkaže vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu stavbe, pri čemer je posest lastniška, če temelji na pravnem naslovu. Predlagateljica glede na navedeno v tem postopku ne more uspeti z relativizacijo te domneve, temveč bo imela možnost, da po končanem postopku svojo pravico na posameznem delu uveljavlja v pravdi.
OZ člen 59, 59/2, 462, 792, 792/2, 801, 801/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - prevzem in kontrola blaga - izpolnitev pogodbene obveznosti - COVID-19 - zaščitna oprema - postavitev izvedenca - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist
Noben izmed obeh laboratorijev, na katerih rezultate se je sklicevala tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje, ni bil postavljen v obravnavanem postopku, temveč gre za strokovni mnenji, pridobljeni pred pravdo. Tovrstna strokovna mnenja imajo po ustaljeni sodni praksi položaj strokovno argumentiranega dela strankinih navedb. To pomeni, da ima nasprotna stranka pravico izpodbijati ugotovitve predpravdnega izvida s pomočjo v postopku postavljenega izvedenca; nasprotno, zavrnitev takega dokaznega predloga z argumentom, da se je sodišče o nasprotnem dejstvu že prepričalo na podlagi predpravdnih strokovnih mnenj, pomeni kršitev strankine pravice do izvajanja dokazov v svojo korist.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - premoženjsko stanje
Dolžnik je pravna oseba. To pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika samo v znesku nad 44,00 EUR, to pa je 11,00 EUR. V neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno zaključilo, da ta znesek ne predstavlja, da bi bilo s plačilom ogrožena dejavnost dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00072612
OZ člen 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - zavarovalno kritje - čas nastanka škode - plačilo premije ob sklenitvi pogodbe - posledice, če premija ni plačana - plačilo računa - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodbena svoboda strank
Med strankama zavarovalne pogodbe je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bil kot dan plačila zaradi plačila po fakturi določen kasnejši datum plačila, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo zavarovalno kritje nastopilo šele po plačilu tega prvega obroka.
Prvi odstavek 946. člena OZ namreč določa pogodbeno svobodo pri določanju začetka učinkovanja zavarovalne pogodbe, pri čemer bi bilo pretirano od zavarovalnice pričakovati, da bo nudila zavarovalno kritje, čeprav zavarovalec ne bo pravočasno plačal niti prvega obroka premije. Ne gre za oženje pravic zavarovalca, ko se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo vsaj prvega obroka premije.
ZFPPIPP člen 329, 329/4, 334, 335, 341, 341/3, 347, 347/1, 347/4. OZ člen 507, 510, 510/1, 512, 512/1.
stečaj pravne osebe - prodaja poslovne celote - mala fotonapetostna elektrarna - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - postopek prodaje - najugodnejša ponudba - vabilo k dajanju ponudb - nezavezujoče zbiranje ponudb
V stečajnem postopku pogodbenih predkupnih pravic, ki niso vpisane v javne knjige, ni mogoče uveljavljati.
Sodišče mora pri odločanju o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe presoditi tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe. Da bi sodišče lahko opravilo to presojo, mora upravitelj predlogu za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe predložiti zapisnik o poteku javne dražbe oziroma pri neposredni prodaji poročilo o oddanih ponudbah v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb in o poteku pogajanj s ponudniki.
pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje - sorazmernost - kršitev temeljnih pravic delavcev
V primeru odreditve pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ne gre za tehtanje med samim kaznivim dejanjem in posegom v osebno svobodo obdolženca, saj drži, da ZKP ne omejuje pripora po drugem odstavku 307. člena le na postopke, ki se zoper obdolžence vodijo zaradi hudih kaznivih dejanj. Pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP varuje interes oziroma dolžnost države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in je po presoji zakonodajalca poseg v osebno svobodo posameznika upravičen tudi zaradi zaščite takega interesa.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00071494
ZPP člen 13, 205, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - sklep o dopustitvi revizije - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - učinkovito sodno varstvo - nadaljevanje postopka
Pritožnica opozarja na svoj interes, da se o zadevi odloči v razumnem roku. Vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami so zapletena in pomembna, zato je (tudi) v javnem interesu, da se rešujejo. Načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter zahteve po sojenju v razumnem roku torej ni mogoče spregledati. Po drugi strani načelo pravne varnosti terja, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako in rešijo čim bolj enotno. V konkretnem primeru, ko se zakonodaja v zvezi s sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank šele sprejema, to terja preudarno in premišljeno obravnavanje problema. Najti je torej treba ustrezno ravnovesje med navedenimi interesi in zahtevami.
Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Postopki zoper Banko Slovenije so bili na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016, ter ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020, prekinjeni. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti (tožba, vložena leta 2016, se nanaša na javno ponudbo za vpis obveznic iz leta 2010).
prodaja nepremičnin - solastniški delež na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na originaren način - izločitvena pravica na nepremičnini - uveljavljanje izločitvene pravice - likvidacijska vrednost nepremičnin - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna cena - izklicna ali izhodiščna cena - prodaja na javni dražbi - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se je določi v višini ocenjene tržne vrednosti prodajanega deleža.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070241
ZPP člen 165, 165/3, 206, 206/2, 206/4. URS člen 23. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZS člen 109, 109/1.
podrejene obveznice - prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - zakonska analogija - restriktivna razlaga - razlog smotrnosti - enotna sodna praksa - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti in ekonomičnosti - odškodninska odgovornost bank - izredni ukrep
Sodišče prve stopnje vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato za prekinitev postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP ni podlage.
V nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - razlogi za prekinitev postopka - pravna varnost - odločanje v razumnem roku - neenotna sodna praksa
Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost. Časovno odmaknjeno je tudi odločanje Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022, prav tako je negotovo, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.