NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00070077
ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
javna površina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedenec geodetske stroke - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - splošni skupni del
Tudi če so stepalniki preprog običajno namenjeni večstanovanjskim stavbam, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni vedno tako. Da je takšno tudi mnenje izvedenke urbanistike, priča dejstvo, da se je prisotna in zaslišana na naroku za glavno obravnavo strinjala s predlagano linijo skupnega pripadajočega zemljišča, ki zajema tudi ta del parcele. Iz zapisnika glavne obravnave namreč izhaja, da je pojasnila glede povezovalne poti podala izvedenka geodetske stroke (in ne izvedenka urbanistike). Podana pojasnila izvedenke geodetske stroke si pritožnica tudi napačno vsebinsko tolmači, saj iz njih izhaja, da povezovalna (javna) pot ne posega v del parcele, ki ga je sodišče štelo za skupno pripadajoče zemljišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070246
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mirna Peč (2014) člen 19. OZ člen 17. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1. ZVO-1 člen 149, 149/1. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 3, 4. ZPNačrt člen 81.
oskrba s pitno vodo - priključek na vodovod - priključitev na javni vodovod - zahtevek za sklenitev pogodbe - dolžnost skleniti pogodbo - pasivna stvarna legitimacija občine - zavrnitev tožbenega zahtevka - občina - obvezna lokalna gospodarska javna služba - priključitev objekta na komunalno omrežje - plačilo komunalnega prispevka - pogodba o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti - odtujitev stvari
Oskrba s pitno vodo je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki jo urejajo občine z odloki. Pogodbo o priključitvi na javno vodovodno omrežje pa je dolžna skleniti nosilka javne gospodarske službe.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 5, 14, 15, 26. Porodični zakon Federacije Bosne in Hercegovine (2005) člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4.
zahteva za vrnitev otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - uporaba tujega prava - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - protipraven odvzem otroka - nepravilna uporaba predpisov - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na vsebino sodbe Občinskega sodišča v Bihaću o vzgoji in varstvu ter materialno pravno ureditev države izvora nasprotna udeleženka otrok ni protipravno pripeljala in zadržala v Republiki Sloveniji. Odločitev Občinskega sodišča v Bihaću, da sta otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi, tudi ne daje podlage za zahtevano takojšnjo vrnitev otrok očetu.
Ker preselitev otrok ni bila protipravna, ampak je imela podlago v sodbi Občinskega sodišča v Bihaću s 25. 3. 2022 in določbah PZ, poleg tega pa postopek odločanja o koristih otrok po ugotovitvah sodišča prve stopnje teče v državi, od koder sta bila otroka preseljena, predlog za vrnitev otrok ni utemeljen.
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do tistih, ki so za presojo konkretnega primera odločilne, odgovor na navedbe strank pa je lahko razviden tudi iz konteksta celotne obrazložitve.
Do protispisnosti pride, ko sodišče v sodbo napačno povzame vsebino listin, ne pa takrat, ko napačno oceni izvedene dokaze ali za odločitev navede pomanjkljive razloge.
Dokazna ocena je popolna, skrbna in vsebinsko prepričljiva. Ker vsebuje jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, je sodbo prav tako mogoče vsebinsko preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00070072
ZDen člen 74, 74/1, 82. ZD člen 132, 136, 136/2, 138, 138/2, 221. ZPP člen 205, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 208/4.
pravnomočen sklep o dedovanju - premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dedovanje denacionaliziranega premoženja - izvedba novega zapuščinskega postopka - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka po samem zakonu - odločanje kljub prekinitvi postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - deklaratorna narava sklepa - nadaljevanje prekinjenega postopka - prevzem postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - odstop dednega deleža v korist določenega dediča - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - oblika izjave - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - nepreklicnost izjave o sprejemu dednega deleža - pozneje najdeno premoženje zapustnika
V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje z vsemi v tem postopku izdanimi sklepi (tako s sklepom o dedovanju kot z dodatnimi sklepi o dedovanju) že odločilo o dedovanju premoženja, ki je zapustniku pripadlo na podlagi delnih odločb o denacionalizaciji. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi bilo treba uporabiti (specialnejši) 74. člen ZDen.
Tako teorija, kot sodna praksa, zavzemata stališče, da se lahko naknadno najdeno premoženje razdeli povsem drugače kot prvo. Skladno s 138. členom ZD sta izjava o sprejemu dediščine in izjava o odpovedi dedovanju nepreklicni, pri čemer zadnja ne more biti delna, ne pogojna. Sodišče prve stopnje tako zavezujejo (zgolj) že podane dedne izjave o sprejemu ali odpovedi dednega deleža. V kolikor so te spoštovane, pa je dedičevo razpolaganje s svojim dednim deležem (tudi) na naknadno najdenem premoženju, prosto. Povedano drugače, dedič, ki je podal izjavo o sprejemu dednega deleža na (takrat) znanem obsegu zapuščine, tudi v primeru pozneje najdenega premoženja ne more več podati izjave o odpovedi dedovanju (ali obratno). Lahko pa s svojim dednim deležem razpolaga v korist sodediča (npr. z odstopno izjavo oziroma dednim dogovorom). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
S pravnim poslom mortis causa (npr. oporoko), se zapustnik zavezuje glede razpolaganja s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti in katerega pravni učinki nastopijo šele z zapustnikovo (oporočiteljevo) smrtjo. Skladno z drugim odstavkom 136. člena ZD pa odstop dednega deleža sodediču predstavlja pogodbo civilnega prava, s katero pogodbenik („odstopnik“) ne razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti ampak s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. To pomeni, da je dedinja najprej sprejela dedovanje in nato (inter vivos) svoj dedni delež odstopila sodedinji. Veljavnost takšnega posla tudi ni odvisna od odobritve preostalih dedičev, ki pri poslu niso udeleženi. Vsak poslovno sposoben dedič lahko s svojim dednim deležem prosto razpolaga ter ga (tudi) odstopi kateremu od sodedičev.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070059
OZ člen 255, 539.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vložitev predloga za izvršbo - sklep o izvršbi - opustitev vložitve ugovora - usklajeno delovanje - posledice opustitve vložitve ugovora - preklic darilne pogodbe - dokazna ocena - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe
Neutemeljena je pritožbena navedba, da z ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik A. A. ne bi mogel doseči uspeha v pravdi. Dolžnik bi z ugovorom dosegel razveljavitev sklepa o izvršbi, s čemer bi bilo tožeči stranki omogočeno, da poseže v premoženje dolžnika in doseže poplačilo svoje terjatve. Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje navedbe tožene stranke o tem, da bi lahko dolžnik A. A. v izvršilnem postopku tožeče stranke kot upnice prav tako vložil ugovor in z njim uspel, ocenilo kot neutemeljene in zaključilo, da s takšnim ugovorom ne bi uspel, pa so neresnične. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je za predmetni postopek (pravno) pomembno zgolj dejstvo, da A. A. ugovora ni vložil.
Ne drži, da bi morala tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljati tudi razveljavitev pravnih učinkov pogodbe. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko upnik pri izpodbojnih tožbah izpodbija tako obligacijsko pogodbo kot razpolagalni posel.
stroški postopka v družinskih sporih - postopek za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - interes udeležencev
S stroškovnega vidika ni toliko pomembno, kdo je predlagatelj posameznih predlogov in kako je o predlogih odločeno. Bistveno je, da se je sodišče prve stopnje tekom postopka ukvarjalo s tem, kakšna odločitev bi bila v največjo korist skupnega otroka, kar pa je, kot že poudarjeno, v interesu tako upnice kot dolžnika.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 235/1. ZPP člen 233, 233/1, 238, 238/2, 286, 286/4, 286b, 287, 287/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazna ocena izpovedi prič - zavrnitev dokaznega predloga - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Pri presoji pravočasnosti odpovedi ne gre za vprašanje, kdaj delodajalec prejme prvo informacijo o morebitni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja niti kdaj bi kršitev lahko ugotovil, ampak kdaj je dejansko ugotovil razlog za odpoved.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - vsebina kreditne pogodbe - tržna vrednost - trditveno in dokazno breme
Pojem tržne vrednosti je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Obstajati mora vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo.
Trditveno in dokazno breme o tem, v čem je konkretna tržna vrednost vsebine kreditne pogodbe, ki naj bi predstavljala poslovno skrivnost, je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti - zavrženje ugovora krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti
Tožena stranka mora ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069267
ZKP člen 129.a/1, 359, 359/3, 371, 371/1, 371/1-11.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor
Vse navedeno zagovornik ponavlja tudi v pritožbi, ob tem pa prezre, da na naroku za izrek kazenske sankcije svojega predloga za izvršitev zaporne kazni na alternativni način ni ustrezno konkretiziral. Ob takšnem splošnem predlogu se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi ni bilo dolžno konkretneje opredeljevati do zagovornikovega predloga, zato zadoščajo razlogi, ki jih je navedlo v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obrazložilo je namreč, da je poleg obdolženčevega priznanja krivde, kar je štelo kot olajševalno okoliščino, upoštevalo tudi obdolženčevo predkaznovanost, tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja, nato pa sklenilo, da je predlagana kazen s strani tožilstva za izrek zaporne kazni tako po višini kot načinu izvršitve primerna. Sodišče prve stopnje je tako kazensko sankcijo sprejemljivo utemeljilo, pri čemer v skladu s tretjim odstavkom 359. člena ZKP sodišče o načinu izvršitve kazni lahko odloči v sodbi, ni pa to obligatorno. Pritožbeno zatrjevana procesna kršitev tako ni podana.
Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
OZ člen 10, 131, 135, 171, 185, 964, 965. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 51. ZPP člen 8.
nepremoženjska škoda - opustitev - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe
Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso, je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal.
Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.
ZNP-1 člen 30/2, 42. ZNP-1 člen 210, 210/2, 210/3.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - razveza zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka pravilno oprlo na določbi drugega in tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ju je uporabilo na podlagi 42. člena ZNP-1, saj ZNP-1 pogojev za nadaljevanje postopka v primeru mirovanja postopka posebej ne ureja.
ZJU člen 24. ZDR-1 člen 130. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10.
stroški prevoza - čista denarna terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni imel druge možnosti in je psa moral pripeljati na delovno mesto s svojim avtomobilom, da je lahko opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilen izračun stroškov
Dolžnik posameznih postavk izvršilnih stroškov in njihove višine v pritožbi konkretizirano ne izpodbija, je pa pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje posamezne postavke stroškov nepravilno seštelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070058
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - plačilo odškodnine - imetniki podrejenih obveznic - podrejene obveznice - predhodno vprašanje - pravna varnost - pravica do poštenega sojenja - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba materialnega prava
Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
predhodna odredba - kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. S tem je dolžnici odvzelo možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih (kršitev pravice do izjave) in je tako podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zahtevek, ki ga je tožnica postavila z vlogo z dne 20. 1. 2021, že vsebovan v zahtevku, ki ga je tožnica postavila ob vložitvi tožbe. V tem primeru pa ne gre za kumulacijo zahtevkov, ampak gre za modifikacijo tožbenega zahtevka. Če je primarni zahtevek v določenem delu višji kot eventuelni zahtevek, slednji pa je višji v drugem delu, v takšnem primeru gre za razmerje vključenega zahtevka in do kumulacije sploh ni prišlo, s tem pa je odpadla dolžnost sodišča odločati o zahtevku, v skladu s tretjim odstavkom 182. člena ZPP.