ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 43, 43/2, 43/3, 45, 45/1, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 47. ZVZD-1 člen 4, 5, 12, 19. Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji (2020) člen 5, 7. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZPP člen 321.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neizvedba predlaganih dokazov - pogoj PCT - zaščitna maska - poseg v ustavne pravice posameznika
Toženka je tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo in odpoved iz krivdnega razloga, saj je bila tožnikova odklonitev upoštevanja toženkinega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT ter nošenju mask neupravičena in je predstavljala kršitev 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1. Navodila toženke o izkazovanju pogoja PCT in nošenju mask niso bila protipravna, zato jih je tožnik moral spoštovati in jih ni smel zavrniti. Tožnik je kršitve ponavljal in zavestno ni upošteval navodil toženke, kljub temu, da mu je najprej izrekla ustna opozorila, nato še pisno opozorilo. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odpoved nesorazmeren ukrep, ker sedaj ni več zahteve po izpolnjevanju pogoja PCT in nošenju mask oziroma so bili ti ukrepi odpravljeni. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi so pravno pomembne okoliščine, znane v času podaje odpovedi. V času podaje odpovedi so bili ukrepi obvezni, toženka jih je morala spoštovati ter zagotoviti njihovo izvajanje in varen potek delovnega procesa, pri čemer je spoštovanje teh ukrepov upravičeno pričakovala tudi od svojih zaposlenih. Toženka tudi ni mogla vedeti, do kdaj oziroma koliko časa bodo ti ukrepi veljali, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka za odpoved imela utemeljen razlog, ki je preprečeval nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 206, 206/2, 206/4. ZPSVIKOB člen 25, 25/1.
prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - razlog smotrnosti - pravna varnost - neenotna sodna praksa - imetnik podrejenih obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odškodninska tožba - opustitev vložitve pravnega sredstva
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6. prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja. „Nadpovprečna pomembnost zadeve“, kar omenja sodišče prve stopnje, ni zakonski razlog za prekinitev postopka.
ZIZ člen 212. ZPP člen 5, 243, 244, 252, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka postopka - trditvena podlaga - kontradiktornost postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage. Po ZPP se kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi. Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih oknih.
izvršba na nepremičnino - neplačilo predujma za cenitev - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine
Zakonska ureditev omogoča nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Z ustavitvijo jo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo. Smisel pravil o ustavitvi je končanje konkretnega postopka, zato ima sklep učinek samo za ta konkretni postopek. Pogojevanje vodenja novega izvršilnega postopka z izkazovanjem spremenjenih okoliščin ni dopustno.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo četrti odstavek 206. člena ZPP, po katerem lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja.
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6 prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070313
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2/1.
pripravljenost za delo - vojaška oseba - neposredna uporaba direktive - delovni čas - dokazno breme - nadzor državne meje - straža
Ker je bila tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da je tožnik v spornem času opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje specifičnosti izključene iz uporabe direktive oziroma je bil vključen v posebne dejavnosti, ki uporabi direktive neizogibno nasprotujejo, je v zvezi s temi trditvami tudi nosila dokazno breme.
Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske, ki se nista izvajali niti v izrednih okoliščinah, niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti. Na objektih, na katerih je stražo opravljal tožnik, je bilo stražo mogoče organizirati tudi v sistemu rotacije. Tudi varovanje državne meje se je v določenih letih izvajalo z rotacijo. Glede na takšne ugotovitve je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi kazale na to, da se je delo tožnika na straži ter pri varovanju državne meje opravljalo v okviru izjem, kot jih je opredelilo SEU v sodbi C-742/19, in ki izključujejo uporabo Direktive 2003/88/ES.
sodna taksa za umik tožbe - domneva umika tožbe - vezanost na pravnomočni sklep - odmera sodne takse
Pritožbeno sodišče ni zaznalo različnega položaja v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno po domnevi, ker taksa zanjo ni bila plačana, in če tožeča stranka sama zavestno umakne vlogo. Končni rezultat umika je namreč povsem identičen, ne glede na to, ali se umik tožbe zaradi neplačila sodne takse domneva ali pa se tožeča stranka odloči tožbo sama umakniti. Postopek se ustavi, ker ni več procesne aktivnosti stranke, ki bi zasledovala uresničitev zatrjevane pravice.
Toženec ni uspel dokazati, da podpis na aneksu ni njegov. Glede pristnosti podpisa je bil neprepričljiv že v svojih trditvah, prav tako pri svojem zaslišanju, najbolj objektiven dokaz za izkaz verodostojnosti podpisa, torej dokaz z izvedencem grafološke stroke, pa je toženec predlagal šele potem, ko je bil za predlaganje tega dokaza že prekludiran.
Ker toženec ni uspel izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede veljavnosti pogodbenega dogovora o ovrednotenju izvršenih tožnikovih vlaganj in njihovi povrnitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti dogovorjeno obveznost.
ZPP člen 318. ZIZ člen 42, 42/1, 42/2. ZD člen 132.
zamudna sodba - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - naslov za vročanje - fikcija vročitve - nepravilna vročitev - dejansko prebivališče - vstop dedičev v pravdo - pravni interes za vložitev predloga
V sodni praksi je enotno stališče, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavljala svoje pravice v postopku.
SPZ člen 30, 30/1, 30/2, 32, 33, 33/1. SZ-1 člen 107. ZNP-1 člen 159.
motenje posesti - najemna pogodba - neposredna posest najemnika - posestno varstvo posrednega posestnika - dejanska oblast nad stvarjo - delitev skupnega premoženja - zamenjava ključavnice - pravilo petitorium absorbet posessorium - pravica do posesti - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - ekonomski interes za posestno varstvo - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe
Zmotna je pritožbena teza, da oseba, ki je imela neposredno posest nad določeno stvarjo (v obravnavanem primeru tožnik nad garažo pred sklenitvijo najemne pogodbe), nima pravice, da v posestni pravdi zahteva vrnitev neposredne posesti - vrnitve stvari. Te teze ne potrjuje ureditev iz 31. in 32. člena SPZ, ki dajeta posestno varstvo vsakemu posestniku, ne glede na vrsto in kvalifikacijo posesti.
Če posest neposrednemu posestniku ni odvzeta ali neposredni posestnik izvršuje posest (dejansko oblast nad stvarjo) na enak način kot pred zatrjevanim motenjem in enako kot je opredeljeno v pravnem razmerju s posrednim posestnikom, potem ima posredni posestnik zoper tretjega zgolj zahtevek iz naslova pravice.
Nasprotna udeleženka glede na trenutno zdravstveno stanje ne more ogrožati svojega zdravja ali življenja, ali življenja in zdravja drugih, in ni tudi nevarnosti, da bi sebi ali drugim povzročila večjo materialno škodo.
Pripomb, da utegne biti nasprotna udeleženka zaradi petja in glasnosti ogrožena s strani drugih sostanovalcev, ni mogoče mimo ustaljene sodne prakse razširjati na tiste primere, ko osebe zaradi lastne nadležnosti drugim predstavljajo tveganje za napad. V kolikor bi zaradi petja nasprotne udeleženke na negovalnem oddelku prišlo do napada drugih oskrbovancev nanjo, to namreč kaže na nevarnost konkretnega napadalca za ogrožanje drugih in ne na nevarnost nasprotne udeleženke ogrožati samo sebe.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070937
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
motenje posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - prekluzivni rok za sodno varstvo - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - pasivna legitimacija - protipravnost posega - upravljanje večstanovanjske stavbe - dvigalo - dvižna ploščad - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov za poseg - večinsko soglasje etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - naročniki del - izpolnitev naročila - pasivna legitimacija naročnika motilnega dejanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - opis motilnega ravnanja - nesorazmernost posega - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za motenje posesti ne zadošča sprememba dejanske oblasti na stvari, pač pa mora biti izvajalcu očitno, da protipravno posega v tujo posest. Zgolj seznanitev z vložitvijo predloga v nepravdnem postopku ne utemeljuje protipravnosti očitanega motilnega ravnanja, ki ga je opravil v okviru svoje dejavnosti po izrecnem navodilu lastnikov, brez lastne koristi v smislu pridobitve posesti oziroma od spremembe posestnega stanja (tu ne gre za vprašanje finančne koristi). Toženec ni štel, da ravna v svojo korist. V motenjskih sporih bi dopuščanje pasivne legitimacije izvajalcem, ki se poklicno ukvarjajo z določeno dejavnostjo in zgolj izvršujejo pogodbeno naročilo, lahko onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bili nenehno izpostavljeni možnosti, da bo zoper njih vložena tožba. Zato mora sodišče vse okoliščine skrbno pretehtati, kar je v konkretnem primeru tudi storilo.
Vsakršne spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ. V ugoditev zahtevku vodi le tisto spremenjeno dejansko ali posestno stanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070921
SPZ člen 212. ZIZ člen 272. ZPP člen 365, 365-3.
vznemirjanje stvarne služnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
S tožbenim zahtevkom je bila zahtevana opustitev vsakršnega ravnanja, ki pomeni vznemirjanje stvarne služnosti vožnje in hoje. Dejstvo, da je bila v nadaljevanju tožbenega petita zahtevana zlasti opustitev parkiranja na poti, ne pomeni, da začasna odredba na odstranitev železnega kontejnerja, postavljenega na tej isti poti, ni v zvezi s tožbenim zahtevkom.
pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - odkupna pravica - skupno pripadajoče zemljišče - dovozna pot - ustanovitev odkupne pravice - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - materialno procesno vodstvo - postopek po ZVEtL
Sodišče ni vezano na vsebinski predlog udeleženca, temveč lahko razmerje glede zemljišča in stavb, za katere je podana ustrezna zahteva, uredi drugače, kot izhaja iz predloga, če tako narekujeta dokazni postopek in materialno pravo. Čeprav udeleženci v postopku za določeno zemljišče izrecno predlagajo, da predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k zgradbi, to ni ovira za odločitev, da gre za skupno pripadajoče zemljišče k dvema zgradbama.
Od dejstva, kdo je lastnik zemljišča, je odvisno tudi upravičenje za uveljavljanje odkupne pravice. Če namreč lastninska pravica etažnih lastnikov na parceli naknadno ni prenehala, je podan primer iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, po katerem je upravičenec za uveljavljanje odkupne pravice graditelj, ki je kot zemljiškoknjižni lastnik izvedel gradnjo. Sodišče bi moralo udeležencem postopka v okviru materialno procesnega vodstva jasno predstaviti svoje stališče ter možnost uveljavljanja odkupne pravice kot instituta, s katerim je mogoče reševati kolizijo med legitimnimi partikularnimi interesi za spremembo lastništva v primeru, ko graditelj kot zemljiškoknjižni lastnik zakonito zgradi objekt, čeprav na zemljišču ni pravno učinkovito pridobil lastninske pravice, in etažnimi lastniki zgradbe kot lastniki pripadajočega zemljišča.
začasni skrbnik - pogoji za razrešitev - dolžnosti začasnega skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - potrebna skrbnost skrbnika premoženja - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom
Gotovo je, da bodo koristi nasprotne udeleženke ustrezneje zavarovane s strani katere druge osebe, ki bo lahko objektivneje zastopala pravice in koristi nasprotne udeleženke.
neplačana sodna taksa - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - določnost izreka - razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V izreku izpodbijanega sklepa je navedeno, da se postopek ustavi. Kaj je bila podlaga za izdajo sklepa (oziroma kaj so razlogi za odločitev), sodi v obrazložitev sklepa, ki jo ta sklep vsebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070044
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - predhodno vprašanje - načelo pravne varnosti - pojasnilna dolžnost banke - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten (enak) odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke.
neplačana sodna taksa - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - obvestilo o prejemu pisanja - povratnica kot javna listina - neizkazane in pavšalne trditve - brezplačna pravna pomoč - fikcija umika pritožbe
Tožeča stranka v roku ni plačala sodne takse za pritožbo, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem pismu in dopis z opozorilom o začetku teka roka za plačilo sodne takse puščeno na vratih naslovnika, kar se po določbi prvega odstavka 224. člena ZPP šteje za resnično.