nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - delovna uspešnost
Napitnine, izplačane v predhodnih mesecih, postanejo del plač, ki predstavljajo osnovo za odmero nadomestila. Zato ni mogoče slediti tezi tožene stranke, da v primeru, ko se izplačana napitnina všteje v osnovo za odmero nadomestila plače, toženka z nadomestilom plače, ponovno oziroma dvakrat plača napitnino (kot del plače). Plača namreč le nadomestilo plače, ki pa je zaradi izplačane napitnine v predhodnjih mesecih višje, kot bi bilo, če napitnina ne bi bila izplačana. Na pravilno presojo ne vpliva dejstvo, da se lahko s plačilom razlike v nadomestilu plače, kot jo zahteva tožnik, preseže zneske zbranih napitnin.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4, 343/4. ZZK-1 člen 89, 96.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - vknjižba lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - varstvo kupca - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP.
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/2, 40/2-1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - pripombe strank na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Pritožbene navedbe o tem, da izvedenec ni odgovoril na pripombe stranke, so tako pavšalne, da jim višje sodišče ne more slediti, saj so ostale povsem nekonkretizirane in pritožba ne navaja, na katera vprašanja ni bilo odgovorjeno. Zato pritožba tudi ne omaja zaključka izpodbijanega sklepa, da gre za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče do zdaj še ni terjalo.
Višje sodišče se s pritožbo strinja le v tem, da obravnavana dopolnitev izvedenskega mnenja ne predstavlja izjemno zahtevne dopolnitve v smislu 4. točke drugega odstavka 40. člena Pravilnika, ampak gre glede na obseg dopolnitve in vsebino za manj zahtevno dopolnitev (1. točka iste določbe). Pritožnica tudi nima prav, da izvedencu ne pripada nagrada za ponovni študij spisa, saj je tudi po presoji višjega sodišča glede na pretek časa med izdelavo izvirnega mnenja in dopolnitve ta postavka upravičena.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070948
ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 109, 109/1.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - enotna sodna praksa - revizija - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odločba o izrednih ukrepih - pospešitveno sredstvo
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bila niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
Ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa za enotno sodno prakso po zakonu skrbi Vrhovno sodišče RS (prvi odstavek 109. člena ZS). To ima pred seboj revizijo v zadevi, podobni pričujoči (II Ips 41/2022, dopuščeni po sklepu II DoR 520/2021), zato je brez dvoma pomembno, da se v razumnem času reši, stranki pa so na voljo pospešitvena sredstva. Vendar to presega odločanje o prekinitvi postopka v tej zadevi. Omeniti velja zgolj, da je revizija kot pravno sredstvo v dispoziciji stranke (kar pomeni, da jo lahko tudi umakne). Ob tem kaže še dodati, da je negotovo tudi to, ali bo Vrhovno sodišče RS sploh vsebinsko odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - zamuda pritožbenega roka - navadna poštna pošiljka - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - dan prejema vloge pri sodišču - dokazovanje pravočasnosti pritožbe - izguba poštne pošiljke
Ker pritožnik ni predložil dokazila, da je pritožbo vložil v tridesetdnevnem pritožbenem roku, je stališče sodišča, da je pritožba, predložena v decembru 2022, prepozna.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - postopek za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - ustavne pravice
Ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ mora biti ekstenzivna in jo je treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru celotnega postopka o sodnih taksah za ugovor ali pritožbo dopustna na njeni podlagi.
Polovična globa se je lahko plačala tudi po pravnomočnosti plačilnega naloga, zato ni bilo nobenega razloga, da je tožnica plačala polovico globe, preden je postal plačilni nalog pravnomočen in preden je nastala obveznost toženca, da plača izrečeno globo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica ne more terjati plačane globe na podlagi 197. člena OZ, saj ob plačilu tožnice še ni obstajala zakonska obveznost toženca. Poleg tega je tožnica vedoma plačala tuj dolg, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da si ob plačilu ni pridržala pravice terjati tega plačila nazaj, saj dogovor o tem ni bil sklenjen, prav tako pa ni bilo zatrjevano, da je plačala tuj dolg, da bi se izognila sili.
začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
izvršba na nepremičnino - neplačilo predujma za cenitev - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine
Zakonska ureditev omogoča nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Z ustavitvijo jo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo. Smisel pravil o ustavitvi je končanje konkretnega postopka, zato ima sklep učinek samo za ta konkretni postopek. Pogojevanje vodenja novega izvršilnega postopka z izkazovanjem spremenjenih okoliščin ni dopustno.
Toženec ni uspel dokazati, da podpis na aneksu ni njegov. Glede pristnosti podpisa je bil neprepričljiv že v svojih trditvah, prav tako pri svojem zaslišanju, najbolj objektiven dokaz za izkaz verodostojnosti podpisa, torej dokaz z izvedencem grafološke stroke, pa je toženec predlagal šele potem, ko je bil za predlaganje tega dokaza že prekludiran.
Ker toženec ni uspel izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede veljavnosti pogodbenega dogovora o ovrednotenju izvršenih tožnikovih vlaganj in njihovi povrnitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti dogovorjeno obveznost.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo četrti odstavek 206. člena ZPP, po katerem lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja.
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6 prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja.
ZIZ člen 212. ZPP člen 5, 243, 244, 252, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka postopka - trditvena podlaga - kontradiktornost postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage. Po ZPP se kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi. Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih oknih.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je ugotovilo, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, česar si on ne želi, in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko.
ZDR-1 člen 6, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/2, 125/4. OZ člen 45, 46, 49, 86, 86/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - denarna odškodnina - diskriminacija - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - obrazložitev odpovedi - zadostna trditvena podlaga - ničnost pogodbenega določila - zagovor pred odpovedjo
Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot tudi ni zahtevana obrazložitev ocene poskusnega dela. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1).
Zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca. To izhaja že iz določila drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZSPJS člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2-9, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/4. ZPP člen 2, 2/1.
kolektivni delovni spor - vrednotenje delovnih mest - kršitev načela dispozitivnosti - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zmotno je stališče predlagatelja, da sta Aneksa 2 in 4 ter na njima osnovana Akta delodajalca neskladna z zakonom zgolj zato, ker dve delovni mesti nista enako ovrednoteni, pa bi po stališču predlagatelja kljub drugačnemu opisu nalog delovnega mesta morala biti. Ti dve delovni mesti namreč nista primerljivi v smislu načela iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, saj se tam zapisana primerljivost delovnih mest primarno nanaša na orientacijska delovna mesta, ki omogočajo primerjavo znotraj plačnih skupin in predvsem med različnimi plačnimi skupinami.
Ugotavljanje (ne)ustreznosti vrednotenja konkretnih delovnih mest, kar v tem sporu, ne glede na predlog, dejansko poskuša doseči predlagatelj, presega okvirje kolektivnega delovnega spora. Vrednotenje delovnih mest je namreč v pristojnosti delodajalca, in je lahko predmet kolektivnih pogajanj (kot v konkretnem primeru), vsekakor pa je pri tem treba upoštevati kriterije, začrtane z določbami ZSPJS, KPSM, KPDU, Uredbo, itd.. Sodišče tako lahko presoja le zakonitost postopka vrednotenja, torej, ali so bili tekom tega upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb, itd.).
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - tožba proti poslovnim bankam - imetnik podrejenih obveznic - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - presoja zakonitosti odločbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - dopuščena revizija - odločitev o reviziji
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bil niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070313
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2/1.
pripravljenost za delo - vojaška oseba - neposredna uporaba direktive - delovni čas - dokazno breme - nadzor državne meje - straža
Ker je bila tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da je tožnik v spornem času opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje specifičnosti izključene iz uporabe direktive oziroma je bil vključen v posebne dejavnosti, ki uporabi direktive neizogibno nasprotujejo, je v zvezi s temi trditvami tudi nosila dokazno breme.
Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske, ki se nista izvajali niti v izrednih okoliščinah, niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti. Na objektih, na katerih je stražo opravljal tožnik, je bilo stražo mogoče organizirati tudi v sistemu rotacije. Tudi varovanje državne meje se je v določenih letih izvajalo z rotacijo. Glede na takšne ugotovitve je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi kazale na to, da se je delo tožnika na straži ter pri varovanju državne meje opravljalo v okviru izjem, kot jih je opredelilo SEU v sodbi C-742/19, in ki izključujejo uporabo Direktive 2003/88/ES.
ZPP člen 206, 206/2, 206/4. ZPSVIKOB člen 25, 25/1.
prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - razlog smotrnosti - pravna varnost - neenotna sodna praksa - imetnik podrejenih obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odškodninska tožba - opustitev vložitve pravnega sredstva
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6. prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja. „Nadpovprečna pomembnost zadeve“, kar omenja sodišče prve stopnje, ni zakonski razlog za prekinitev postopka.
ZPP člen 1, 17, 17/2, 288, 288/1. ZKUASP člen 13, 13/2, 13/2-12. ZZ člen 29, 29/2, 30.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - ugovor sodne pristojnosti - kompetenčno dejansko stanje - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - zavod - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - ustanovitelj zavoda
Samo po sebi ni odločilno tožnikovo pravno stališče, da gre v njegovem primeru za spor v civilnopravnem razmerju pravdnih strank, temveč so odločilne dejanske okoliščine spora, ki jih je zatrjeval v tožbi, in tožbeni zahtevki, ki jih je v njej postavil, ter ali se v tem dvojem kaže civilnopravna narava spora.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00071788
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Opazovanje in nadzor mejnega prehoda oziroma spremljanje okolice za primer, če bi prišlo do nepredvidljive situacije, kot tudi izvajanje splošnih nalog po ZNPPol in ZNDM v okoliščinah konkretnega primera ne pomenijo, da tožnik ni imel možnosti izrabe odmora med delovnim časom.