prenehanje družbe z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije - zavodi
ZZ v prvem odstavku 54. člena določa, da zavod lahko preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZZ). V takšnem primeru se v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZZ opravi postopek likvidacije zavoda v skladu z zakonom. Zakon o zavodih v takšnem primeru torej ne predvideva prenehanja zavoda po skrajšanem postopku brez likvidacije. Ta zakon namreč kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/2-4. ZPP člen 15, 163, 163/2, 165, 165/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - zdravstveno stanje dolžnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izpraznitev in izročitev stanovanja - posebno upravičen razlog
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dolžničino zdravstveno stanje v času predloga za odlog (zvin gležnja in nateg drugih delov skočnega sklepa) ne dosega standarda zdravstvenih razlogov, ki predstavljajo drug posebno upravičen razlog za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
materialno pobotanje - procesno pobotanje - gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Likvidnost je res eden od splošnih pogojev za pobotanje, vendar le, če je nelikvidnost terjatve očitna. Zgolj nasprotovanje terjatvi (z zavrnitvijo računa in z vložitvijo zahtevka iz naslova nasprotne terjatve, pri čemer pobota ni upoštevala) ne pomeni očitne nelikvidnosti terjatve.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožnica ponavlja navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje, ki se nanašajo na dejansko stanje. S takšnimi navedbami, do katerih se je sodišče prve stopnje opredelilo, kot tudi z v pritožbi širjenimi navedbami o pozivih tožeči stranki za izjasnitev glede morebitnega obstoječega dolga, po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v konkretnem sporu ni dopusten pritožbeni razlog.
ZPP člen 335, 336. ZST-1 člen 18, 18/5, 34a, 34a/7.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - plačilni nalog - sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožbe - podpis vloge - pravica do pritožbe - ustavna pravica - presoja ustavnosti zakonske ureditve - zastopanje po odvetniku - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo sodne takse - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - rok za plačilo sodne takse
Nepopolno pritožbo sodišče stranki ne vrača v popravo, ampak pritožbo zavrže, če je bila stranka na to posledico opozorjena v pravnem pouku.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dejstvo, da je toženec pritožbi priložil med drugim tri vloge, ki so podpisane (dve s strani odvetnice, ena s strani toženca), dovolj, da je zadostil zakonski zahtevi, da mora biti pritožba podpisana.
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
odločanje sodišča po prostem preudarku - pravica do izjavljanja - dokazni predlog - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Prosta presoja iz prvega odstavka 216. člena ZPP ni pooblastilo za arbitriranje.
Ni ustrezna utemeljitev, da je sodišče nekatere dokaze izvedlo, medtem ko je druge dokazne predloge „kot nepotrebne zavrnilo, saj je bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih dokazov“. Ta fraza je pomanjkljiva, saj četudi včasih drži, sama po sebi ne spada k dovoljenim izjemam od strankine pravice, da se izvede vsak dokaz, ki ga je predlagala. Nanje se je treba sklicevati pri zavrnitvi dokaznih predlogov. Odveč je tudi obrazložitev, da je sodišče „po tako izvedenem dokaznem postopku in na podlagi vestne in skrbne presoje vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha ...“ – to je treba storiti, ne zapisati.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina denarne odškodnine - upravni postopek - sodni postopek - nastanek večje škode - vzročna zveza - nedokazanost - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva
V sodnem postopku lahko pridobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večjo škodo, kot jim je bila priznana na podlagi ZPŠOIRSP. Ker tožnik ni izkazal posebnih okoliščin, ki bi ga ločevale od ostalih izbrisanih oseb, do višje odškodnine ni upravičen.
Tožnik je v upravnem postopku že dokazal, da ga je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Predmet tega postopka je vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, mu je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Glede na časovno oddaljenost škodnega dogodka je dokazovanje nastale škode oziroma njene višine lahko oteženo. Tudi sicer je pravična odškodnina pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa glede na pomen prizadete dobrine in poseg v integriteto oškodovanca. Ta se je oblikovala skozi leta po uveljavitvi ZPŠOIRSP. V trenutku, ko je tožnik vložil tožbo (leta 2017), je bila skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, celo omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku, kasneje pa je bila ta omejitev odpravljena. Tožnikove tožbe zato ni mogoče šteti za očitno neutemeljeno.
Za kršitev materialnega predpisa gre, kadar gre za napačno razlago ali uporabo materialnega predpisa. Vendar slednje zadostuje le kot pritožbeni razlog, ne pa kot razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj se za uporabo tega izrednega pravnega sredstva zahteva očitna kršitev oziroma očitno napačna uporaba materialnega predpisa. Uporaba pojma "očitno" približa uporabo ali kršitev prava samovolji oziroma arbitrarni odločitvi.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - fikcija vročitve
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
predlog za izdajo začasne odredbe - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neporavnane obveznosti - odklop - splošni pogoji - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - standard verjetnosti - odločitev o glavni stvari
Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na verjetnosti in upošteva doslej zbrano procesno gradivo v spisu, kar za začasno odredbo zadošča. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je razlogov za obstoj terjatve več, kot tistih proti. S tem še ni prejudicirana odločitev o glavni stvari.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00069422
ZPP člen 205, 206, 292, 298, 298/3, 298/4, 352. ZBan-1 člen 261e, 350a.
vodstvo glavne obravnave - ponoven začetek glavne obravnave - nedovoljenost posebne pritožbe - tožba proti poslovnim bankam - aktivna legitimacija - imetnik podrejenih obveznic - prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - odločanje sodišča - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - načelo pravne varnosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Sklep sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava začne znova (292. člen ZPP), je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 298. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v tem delu zavrglo (352. člen ZPP).
Pravdni postopek se prekine po samem zakonu (205. člen ZPP) ali po odredbi sodišča (206. člen ZPP) neodvisno od volje in vednosti strank, če nastopijo ali se pojavijo zakonsko predvideni razlogi.
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne navaja, na podlagi katere točke oziroma odstavka 205. ali 206. člena ZPP je prekinilo postopek in je sklep v tem delu pomanjkljiv. Navaja pa, da je bila v podobni zadevi kot je obravnavana, dopuščena revizija glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča glede omenjenega pravnega vprašanja še ni, dopuščena pa je revizija v tej smeri, je po presoji sodišča prve stopnje podan razlog za prekinitev postopka.
Pritožbeno sodišče je o vprašanju, ali revizija, vložena v podobni zadevi kot je obravnavana, utemeljuje prekinitev postopka, že odločalo. Naklonjenost široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP je izražena v zadevah VSL II Cp 1040/2022, II Cp 1804/2022 in II Cp 1816/2022, v katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitve o prekinitvi postopka do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji. Nasprotno stališče je bilo zavzeto v zadevi VSL II Cp 750/2022. Zaradi razlogov, nanizanih v nadaljevanju, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je nasprotovanje široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP utemeljeno. Ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena. S takšnim stališčem torej pritožbeno sodišče odstopa od sodne prakse, naklonjene prekinitvi postopka zoper poslovno banko do odločitve Vrhovnega sodišča o izpostavljenem revizijskem vprašanju.
Nobenega dvoma ni, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se ne le rešujejo, ampak da se rešijo čim bolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob ponovnem tehtanju okoliščin ugotovilo, da je v zadevah, v katerih je pritrdilo odločitvi o prekinitvi postopka in ustreznosti široke razlage četrtega odstavka 206. člena ZPP, dalo premajhno težo interesu tožene stranke do sojenja v razumnem roku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070114
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.. OZ člen 131, 131/1.. ZKP člen 450.b, 450.b/1, 450.b/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sporazum o priznanju krivde - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Obdolženec je priznal, da je storil kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, kot je bilo opisano v obtožnici in je podpisal sporazum o priznanju krivde zanj. Priznal je torej, da si je z očitanim ravnanjem protipravno prilastil v izreku sodbe navedeno tovorno vozilo z ocenjeno tržno vrednostjo 38.333,68 EUR (brez DDV) ter tovor, vreden 58.030,00 EUR, kar skupaj znaša 96.363,68 EUR, to pa je znesek, ki je bil oškodovanki priznan na podlagi priglašenega premoženjskopravnega zahtevka, s presežkom zahtevka pa je bila napotena na pravdo.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje bivših zakoncev - ponovna obravnava - materialno procesno vodstvo - dopolnitev trditvene podlage - prispevek k nastanku skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - vrednotenje deležev vsakega zakonca - prispevki sorodnikov - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - izpodbijanje domneve o enakih deležih
Prispevki sorodnikov bivših zakoncev pri gradnji hiše se štejejo za prispevek celotni družini in ne kot prispevek le tistemu od zakoncev, s katerim so sorodstveno povezani. Ker zatrjevanega prispevka toženčevega očeta in toženčevega strica ne gre šteti kot izključni prispevek toženca k ustvarjanju skupnega premoženja, sodišču ni bilo treba ugotavljati vrednosti teh prispevkov, tako da s tem, ko izvedenec ni ocenjeval teh vrednosti, ni prišlo do nobene kršitve.
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-3, 435, 435/1.
zavrženje obtožnega predloga - status oškodovanca - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
A. A. nima statusa oškodovanca, kar je okoliščina, ki izključuje pregon.
Lastnosti oškodovanca se ne pridobi z (v tem primeru napačnim) obvestilom državnega tožilca, da ima pravico prevzeti pregon. Oškodovanec je namreč le tisti, kateremu je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena njegova osebna ali premoženjska pravica.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - dedna izjava - odpoved dedovanju - izražena volja strank - dedni delež - videz nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti - zastopanje po pooblaščencu - zloraba procesnih pravic - zavrženje predloga
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže zlasti v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Po ustaljeni sodni praksi predstavlja zaporedno vlaganje neutemeljenih pravnih sredstev zlorabo procesnih pravic. V konkretnem primeru je z zlorabo te procesne pravice poseženo v pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja.
Dedna izjava mora izražati pravo voljo in resnično voljo dediča, dana pa mora biti v predpisani obliki. To pomeni, da mora dedič izjavo lastnoročno podpisati oziroma na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo podpisati s podpisom zapisnika. Delna ali pogojna odpoved je brez učinka in se ne upošteva. Šteje se, da odpovedi sploh ni bilo.
izrek denarne kazni - namen denarne kazni - ponovna določitev denarne kazni - začasna odredba v družinskih sporih - kršitev začasne odredbe - izvajanje stikov - kršitev odločbe o stikih - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - izvršitev sodne odločbe - nenadomestna izpolnitev - kršitev načela ne bis in idem
Nasprotna udeleženka je kršila začasno odredbo. Taki razlogi bi lahko podpirali sklep o izterjavi denarne kazni, ne morejo pa utemeljevati sklepa o izreku denarne kazni. Ta je bila že izrečena v sklepu z dne 8. 4. 2022. Ponovna odločitev o izreku denarne kazni je v nasprotju s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - krajevna in stvarna pristojnost
Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev. Ugovorna navedba dolžnice, da "upniku ne dolguje ničesar" po presoji pritožbenega sodišča predstavlja zanikanje obstoja obligacijskega razmerja med njo in upnikom, na podlagi katerega bi naj upniku dolgovala terjatev navedeno v predlogu za izvršbo. Nadaljnje ugovorne navedbe, ki se nanašajo na domnevno nasprotno terjatev dolžnice do upnika, ki jo bo uveljavljala z nasprotno tožbo, pa na zanikanje obstoja prvotnega razmerja (ki ga upnik zatrjuje v predlogu in na katerem temelji sklep o izvršbi), po presoji pritožbenega sodišča ne vplivajo, saj iz ugovornih navedb ni mogoče sklepati, da gre za medsebojne terjatve in obveznosti iz istega obligacijskega razmerja.
ZPP člen 108. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 63/2, 67, 73, 73/1, 73/2, 75.
zavrženje tožbe - izpodbijani upravni akt
Pravilno je pojasnilo sodišča, da izrek izpodbijanega sklepa o neizločitvi uradne osebe vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na vodenje postopka. Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.
Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da odvetnik kljub pozivu ni predložil pooblastila za zastopanje, skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZPP, tožbo utemeljeno zavrglo.
osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti
Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.