prenehanje družbe z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije - zavodi
ZZ v prvem odstavku 54. člena določa, da zavod lahko preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZZ). V takšnem primeru se v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZZ opravi postopek likvidacije zavoda v skladu z zakonom. Zakon o zavodih v takšnem primeru torej ne predvideva prenehanja zavoda po skrajšanem postopku brez likvidacije. Ta zakon namreč kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/2-4. ZPP člen 15, 163, 163/2, 165, 165/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - zdravstveno stanje dolžnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izpraznitev in izročitev stanovanja - posebno upravičen razlog
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dolžničino zdravstveno stanje v času predloga za odlog (zvin gležnja in nateg drugih delov skočnega sklepa) ne dosega standarda zdravstvenih razlogov, ki predstavljajo drug posebno upravičen razlog za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 9/3, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 132, 132/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 6, 6/3, 55, 55/2. ZKolP člen 4. ZDR člen 7, 7/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - odpravnina ob upokojitvi - kolektivna pogodba - delovna doba pri delodajalcu
Za presojo, da odpoved ni zakonita, zadošča, da delodajalec tako opredeljenega razloga ne dokaže; ne zahteva se, da bi moral delavec zatrjevati in/ali dokazati, da je bila odpoved podana iz drugega neutemeljenega odpovednega razloga (90. člena ZDR-1).
Ne le upoštevaje pomen izrazov, ki ga določa kolektivna pogodba, ampak tudi sicer jezikovna (in namenska) razlaga potrjujeta tolmačenje, da gre pri delovni dobi pri zadnjem delodajalcu (samo) za delovno dobo, ki jo delavec dopolni (doseže) pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo.
posojilna pogodba - nastanek na podlagi pravnega posla - vrnitev posojila - dokazna ocena
Če pritožnik s pritožbenim sklicevanjem na neupoštevanje določil OZ, ki se nanašajo na veljavnost pisno sklenjenega dogovora, in ki, tako pritožba, zavezuje, dokler (v konkretnem primeru zaradi zatrjevanih napak volje – strah, na katerega naj bi se tožnica sklicevala) ni izpodbit, meri na napačno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče izpostavlja, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica tožencu že pred zapisom listine, datirane z dnem 26. 3. 2015, posodila denar. Citirana listina ob lastnih toženčevih trditvah in njegovi izpovedi tako ne predstavlja posojilne pogodbe oz. pravnega posla, ki bi med pravdnima strankama šele ustvaril pogodbeno razmerje, in ki bi ga tožnica, katere skrbnost bi se presojala šele v navedenem primeru, morala izpodbiti oz. uveljavljati njegovo ničnost.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070302
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZBPP člen 46, 46/3.
škodni dogodek - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - sporna višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - namen pravične odškodnine - glavobol - skaženost - predhodne poškodbe - objektivna merila - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov pravdnega postopka
Sodišče je po pridobitvi pisnih izvedenskih mnenj izvedenca pozvalo najprej k pisni, nato pa še ustni dopolnitvi mnenja ter tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje obsega škode. Predlog za postavitev novega izvedenca ni bil utemeljen.
Pri migrenskih glavobolih, ki so pri tožnici sicer potrjeni, ne gre za poškodbene glavobole. Kot je pojasnil izvedenec nevrolog, tožnica poškodb glave ni imela, niti ni bila nezavestna. Poleg tega je bil prvi migrenski glavobol dokumentiran že v času pred nezgodo.
Čeprav je v opisu obtožnega predloga navedeno, da je bil poškodovani avtomobil last B. B., ki je bil kot leasingojemalec zgolj ekonomski in ne pravnoformalni lastnik, pa po oceni državne tožilke, ki se mu pridružuje tudi pritožbeno sodišče, to ne pomeni, da zakonski znak "tuje stvari" v obtožnem predlogu ni bil konkretiziran.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - nov predlog za odlog - objektivno novo dejstvo - res iudicata kot procesna ovira
V pravdnem postopku izvedeno materialnoprocesno vodstvo je tisto novo bistveno dejstvo, ki utemeljuje drugačno, novo uveljavljano dejansko stanje v novem predlogu dolžnika za odlog izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070046
KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 204, 204/1.
nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - obdolženec kot priča v istem postopku - posredni ali indicijski dokazi - dokazna ocena
Drži, da je omenjena priča krivdo za isti obtožbeni očitek predhodno priznala, vendar pa ni nepomembno, da je o inkriminiranem dogajanju tudi že v procesni vlogi obdolženega izpovedovala vsebinsko skladno, kar pritožba povsem zanemari.
Čeravno se izpodbijana prvostopenjska sodba ob izpovedih sostorilcev (sedaj v procesnem statusu neposrednih prič) opira tudi na nekatere posredne in indične dokaze, prav slednji s skupno dokazno močjo vseh izvedenih dokazov ne dopuščajo nobenega dvoma, da je (tudi) obdolženi A. A. (so)storilec obravnavanih kaznivih dejanj.
nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - dokaz z izvedencem
Sodišče mora izvedenčevo poplačilo zagotoviti s plačilom predujma stranke (udeleženca), ki je izvedbo dokaza s konkretnim izvedencem predlagala, v kolikor pa je predlagatelju bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, se sredstva za plačilo izvedenca zagotovijo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, ki jih država zagotavlja sodišču za izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075748
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/4, 208/6. ZKP člen 370, 370/2.
kaznivo dejanje zatajitve - predlog oškodovanca za pregon - priznanje krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kazenska sankcija - denarna kazen
Kazenski postopek zoper obtoženca je ves čas tekel zaradi kaznivega dejanja po četrtem odstavku 208. člena KZ-1, v določbi šestega odstavka 208. člena KZ-1 pa je povsem jasno navedeno, da je predlog oškodovanca potreben samo za dejanja zatajitve iz prvega, drugega in petega odstavka 208. člena KZ-1.
Povsem je neutemeljena pritožbena navedba, da ni podan utemeljen sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj je o utemeljenosti suma, po tem, ko je bila sodba izrečena, povsem neutemeljeno razpravljati.
sklep o pravdnih stroških - dogovor o pravdnih stroških - sodna poravnava - umik tožbe - dogovor o kritju stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - odpoved in preklic pooblastila - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Iz pooblastila v spisu izhaja, da je bil odvetnik A. A. med drugim pooblaščen za zastopanje tretje toženke na poravnalnem naroku, brez omejitev pa je bil pooblaščen tudi za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave, kar brez dvoma vsebuje tudi pooblastilo za dogovor o stroških. Okoliščina, da je bila poravnava, v delu, ki se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, zapisana v okviru druge pravdne zadeve, na to ne vpliva.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - izkazovanje ogroženosti - restriktiven pristop - načelo sorazmernosti - prepričljiva dokazna ocena
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora neko ravnanje ne samo predstavljati nasilje, ampak mora biti podano v takšni meri, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg in intervencija pa mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma. Ta standard v obravnavani zadevi ni bil dosežen.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva stranke za izvedbo naroka - izostanek stranke z naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neupravičen izostanek z naroka - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka
Izvedbo naroka je predlagala toženka, ki pa se ga nato brez opravičila ni udeležila. Tretji odstavek 454. člena ZPP določa, da v takem v primeru izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP.
predlog za omejitev izvršbe - krajevno pristojno sodišče - izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin - izvršba na več nepremičnin
Prvi dolžnik utemeljeno opozarja, da je v vlogi z dne 11. 1. 2022, ki jo je podal kot ugovor zoper sklep o izvršbi, podal tudi predlog za omejitev izvršbe. Prvi dolžnik je v tej vlogi predlagal, da sodišče izvršbo opravi le na nepremičnino z ID znakom parcela [...] in na 12 nepremičnin, ki se nahajajo v k.o. [...], ne pa tudi na nepremičnino z ID znakom del stavbe [...] 374-16, ki predstavlja stanovanje v katerem dolžnik živi. Navedeni predlog je treba obravnavati kot predlog za omejitev izvršbe po drugem odstavku 34. člena ZIZ, od odločitve o tem predlogu pa je odvisno, ali se bo izvršba na nepremičnino z ID znakom del stavbe [...] 374-16 opravljala ali ne oziroma kdaj se bo opravljala. Dolžnik v zvezi z navedeno nepremičnino tako v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje o njegovem predlogu za omejitev izvršbe moralo odločiti še preden se je izreklo za krajevno nepristojno za opravo izvršbe na to nepremičnino in opravo izvršbe na to nepremičnino odstopilo krajevno pristojnemu sodišču v B.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Pravica do izjave, kot bistvena vsebina pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravdnih vidikih zadeve, to pa še preden je sodna odločitev sprejeta. V konkretni zadevi je glede na zgoraj že predstavljeno, sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijano odločitev o neutemeljenosti dela ugovora dolžnice naslonilo na dejanske trditve (in pravna stališča) upnika, kot jih je ta podal v odgovoru na ugovor, ki dolžnici ni bil vročen in ji v zvezi z njimi ni bilo omogočeno, da se o njih izjavi, dolžnici kršilo pravica do izjave po 22. členu Ustave RS ter s tem uresničilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2021) člen 11, 11/1. ZJU člen 94, 94/1. ZDR-1 člen 34, 34/1, 35, 35/1, 45, 85, 85/1, 85/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. ZNB člen 4, 4/1, 31, 31/1, 32, 32/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - zaščitna maska - testiranje zaposlenih - ustavna presoja
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti varno opravljanje dela (45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), delavec pa mora pri delu po določbi 12. člena ZVZD-1 spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Torej so obveznosti obojestranske. Toženka s sprejetimi ukrepi v internih aktih tožniku ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.