ZDR-1 člen 9, 9/2, 9/3, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 132, 132/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 6, 6/3, 55, 55/2. ZKolP člen 4. ZDR člen 7, 7/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - odpravnina ob upokojitvi - kolektivna pogodba - delovna doba pri delodajalcu
Za presojo, da odpoved ni zakonita, zadošča, da delodajalec tako opredeljenega razloga ne dokaže; ne zahteva se, da bi moral delavec zatrjevati in/ali dokazati, da je bila odpoved podana iz drugega neutemeljenega odpovednega razloga (90. člena ZDR-1).
Ne le upoštevaje pomen izrazov, ki ga določa kolektivna pogodba, ampak tudi sicer jezikovna (in namenska) razlaga potrjujeta tolmačenje, da gre pri delovni dobi pri zadnjem delodajalcu (samo) za delovno dobo, ki jo delavec dopolni (doseže) pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo.
nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - dokaz z izvedencem
Sodišče mora izvedenčevo poplačilo zagotoviti s plačilom predujma stranke (udeleženca), ki je izvedbo dokaza s konkretnim izvedencem predlagala, v kolikor pa je predlagatelju bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, se sredstva za plačilo izvedenca zagotovijo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, ki jih država zagotavlja sodišču za izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2021) člen 11, 11/1. ZJU člen 94, 94/1. ZDR-1 člen 34, 34/1, 35, 35/1, 45, 85, 85/1, 85/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. ZNB člen 4, 4/1, 31, 31/1, 32, 32/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - zaščitna maska - testiranje zaposlenih - ustavna presoja
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti varno opravljanje dela (45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), delavec pa mora pri delu po določbi 12. člena ZVZD-1 spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Torej so obveznosti obojestranske. Toženka s sprejetimi ukrepi v internih aktih tožniku ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
predlog za omejitev izvršbe - krajevno pristojno sodišče - izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin - izvršba na več nepremičnin
Prvi dolžnik utemeljeno opozarja, da je v vlogi z dne 11. 1. 2022, ki jo je podal kot ugovor zoper sklep o izvršbi, podal tudi predlog za omejitev izvršbe. Prvi dolžnik je v tej vlogi predlagal, da sodišče izvršbo opravi le na nepremičnino z ID znakom parcela [...] in na 12 nepremičnin, ki se nahajajo v k.o. [...], ne pa tudi na nepremičnino z ID znakom del stavbe [...] 374-16, ki predstavlja stanovanje v katerem dolžnik živi. Navedeni predlog je treba obravnavati kot predlog za omejitev izvršbe po drugem odstavku 34. člena ZIZ, od odločitve o tem predlogu pa je odvisno, ali se bo izvršba na nepremičnino z ID znakom del stavbe [...] 374-16 opravljala ali ne oziroma kdaj se bo opravljala. Dolžnik v zvezi z navedeno nepremičnino tako v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje o njegovem predlogu za omejitev izvršbe moralo odločiti še preden se je izreklo za krajevno nepristojno za opravo izvršbe na to nepremičnino in opravo izvršbe na to nepremičnino odstopilo krajevno pristojnemu sodišču v B.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zadostno število izvodov - pravni pouk
Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).
ZPP člen 70, 70-6, 72, 302. ZDR-1 člen 34, 37, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prodajalec - pristranskost sodnika - možnost obravnavanja pred sodiščem - utemeljenost pisnega opozorila - utemeljenost odpovednega razloga - zavrženje kazenske ovadbe - diskriminacija
Tožnica je v trenutku, ko je odnesla viski iz trgovine, ravnala v nasprotju z navodili, saj zanj ni imela računa. Tožnici ni očitana tatvina, kot zmotno navaja pritožba, temveč da je poskušala odnesti viski brez plačila in da ga je nato odnesla brez računa, kar vse je bilo v postopku tudi dokazano. Njeno ravnanje je sodišče pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V zvezi z ravnanjem, zaradi katerega je bila tožnici podana odpoved iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 6. 11. 2021 pri nakupih dveh kupcev uporabila C. kartico, ki jo je nek tretji kupec pozabil v trgovini; s tem je kupcema pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti popustov na nakupa, toženki pa je lažno prikazala, da sta kupca predložila svoji C. kartici, in ji povzročila škodo v višini danih popustov. Zaključilo je, da je s tem storila hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je imela tudi znake kaznivega dejanja goljufije. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni storila kršitve, ker je upoštevala stalno delovno prakso toženke. Takšna praksa v postopku ni bila dokazana.
izvršilni stroški - nagrada in stroški odvetnika - neobrazložena vloga - priglasitev stroškov
Sodišče stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070318
ZObr člen 2, 37a, 97e, 97e/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZNDM-2 člen 4. ZSSloV člen 20, 20/1. KPJS člen 46. ZSPJS člen 32.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - državna meja - postavitev izvedenca - višina plačila - usposabljanje vojakov - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Opravljanje nalog SV (in s tem tudi tožnika) na meji v ugotovljenih pogojih nima takšne posebne narave, da bi bilo v smislu sodbe C-742/19 absolutno nujno za zagotavljanje učinkovitega varovanja skupnosti, ali da bi vključevalo vojaško posredovanje oboroženih sil, ali da bi spoštovanje zahtev Direktive 2003/88/ES med opravljanjem dela na meji pomenilo tveganje za uspeh in s tem za dobro izpolnjevanje temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti. Okoliščine, ki so jih izpostavile priče, niti ne utemeljujejo zaključka, da je bilo varovanje državne meje tako posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni bil primeren.
Zahteva po operativni učinkovitosti oboroženih sil zahteva soočenje s položaji, ki omogočajo najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih dejansko potekajo bojne vojaške operacije. Tega legitimnega cilja, kateremu je bilo podvrženo tudi delo tožnika, ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med operativnim urjenjem spoštovati pravila Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa.Delo tožnika v zvezi z usposabljanji in preverjanji pripravljenosti, glede katerega mu je bila odrejena stalna pripravljenost, je bilo tako izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES.
Glede preverjanja usposobljenosti je podana tudi izjema iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19, tj. da gre za tako posebno dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bil za potrebe preverjanja usposabljanja zagotovljen tolikšen kader, da bi bilo delo mogoče opraviti z rotacijo, to izvedeno na škodo kvalitete.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva stranke za izvedbo naroka - izostanek stranke z naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neupravičen izostanek z naroka - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka
Izvedbo naroka je predlagala toženka, ki pa se ga nato brez opravičila ni udeležila. Tretji odstavek 454. člena ZPP določa, da v takem v primeru izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070302
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZBPP člen 46, 46/3.
škodni dogodek - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - sporna višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - namen pravične odškodnine - glavobol - skaženost - predhodne poškodbe - objektivna merila - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov pravdnega postopka
Sodišče je po pridobitvi pisnih izvedenskih mnenj izvedenca pozvalo najprej k pisni, nato pa še ustni dopolnitvi mnenja ter tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje obsega škode. Predlog za postavitev novega izvedenca ni bil utemeljen.
Pri migrenskih glavobolih, ki so pri tožnici sicer potrjeni, ne gre za poškodbene glavobole. Kot je pojasnil izvedenec nevrolog, tožnica poškodb glave ni imela, niti ni bila nezavestna. Poleg tega je bil prvi migrenski glavobol dokumentiran že v času pred nezgodo.
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 3/1.
mednarodna pristojnost - osebni stečaji - pristojnost za vodenje postopka v primeru insolventnosti - središče dolžnikovih glavnih interesov - običajno prebivališče - premoženjski položaj
Splošna navezna okoliščina za določitev mednarodne pristojnosti za uvedbo postopka v primeru insolventnosti je v skladu z določbo člena 3(1), prvega pododstavka Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba), središče dolžnikovih glavnih interesov. Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj, v katerem dolžnik redno posluje in ga tretje osebe lahko preverijo. V skladu z določbo člena 3(1), četrtega pododstavka Uredbe se v primeru posameznika, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, domneva, če ni dokazano nasprotno, da je središče njegovih glavnih interesov kraj njegovega običajnega prebivališča. Običajno prebivališče je samostojen pojem prava EU, pri čemer je pri njegovi razlagi treba dati prednost elementom, ki se nanašajo na premoženjski položaj dolžnika. Sodišče EU je v sodbi C - 253/19 z dne 16. julija 2020 pojasnilo, da so upoštevna merila za določitev središča glavnih interesov fizične osebe, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, tista, ki se nanašajo na njen premoženjski in ekonomski položaj, kar ustreza kraju, v katerem ta oseba sprejema ekonomske odločitve in v katerem prejme in porabi večino svojih dohodkov, ali kraju, kjer je večji del njenega premoženja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 356. URS člen 22. SPZ člen 43, 43/3.
lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera - pravica do izjave - opredelitev do relevantnih navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - nepopolna obrazložitev odločbe - neupoštevanje navodil pritožbenega sodišča - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje se do argumentiranih in pravno relevantnih navedb toženca v ponovljenem sojenju ni opredelilo. Prav tako ni ustrezno presojalo ostalih navedb in dokazov, s katerimi je toženec prepričeval, da sta tožnika in njuni pravni predniki vedeli oziroma morali vedeti, da sporni pas zemljišča ne pripada njihovi parceli št. 245, temveč sosednji parceli št. 246.
Brez vsake kritične presoje in pojasnil je ugodilo tako "primarnemu" kot "podrejenemu" zahtevkoma, pri tem pa prepisalo prejšnjo obrazložitev, s katero je bilo ugodeno zgolj "podrejenemu" tožbenemu zahtevku.
Ker sodnica, ki zadevo obravnava na sodišču prve stopnje, ne upošteva navodil pritožbenega sodišča ter ponavlja napake, nepravilnosti in procesne kršitve, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v odločanje drugemu sodniku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Pravica do izjave, kot bistvena vsebina pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravdnih vidikih zadeve, to pa še preden je sodna odločitev sprejeta. V konkretni zadevi je glede na zgoraj že predstavljeno, sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijano odločitev o neutemeljenosti dela ugovora dolžnice naslonilo na dejanske trditve (in pravna stališča) upnika, kot jih je ta podal v odgovoru na ugovor, ki dolžnici ni bil vročen in ji v zvezi z njimi ni bilo omogočeno, da se o njih izjavi, dolžnici kršilo pravica do izjave po 22. členu Ustave RS ter s tem uresničilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - nov predlog za odlog - objektivno novo dejstvo - res iudicata kot procesna ovira
V pravdnem postopku izvedeno materialnoprocesno vodstvo je tisto novo bistveno dejstvo, ki utemeljuje drugačno, novo uveljavljano dejansko stanje v novem predlogu dolžnika za odlog izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070046
KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 204, 204/1.
nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - obdolženec kot priča v istem postopku - posredni ali indicijski dokazi - dokazna ocena
Drži, da je omenjena priča krivdo za isti obtožbeni očitek predhodno priznala, vendar pa ni nepomembno, da je o inkriminiranem dogajanju tudi že v procesni vlogi obdolženega izpovedovala vsebinsko skladno, kar pritožba povsem zanemari.
Čeravno se izpodbijana prvostopenjska sodba ob izpovedih sostorilcev (sedaj v procesnem statusu neposrednih prič) opira tudi na nekatere posredne in indične dokaze, prav slednji s skupno dokazno močjo vseh izvedenih dokazov ne dopuščajo nobenega dvoma, da je (tudi) obdolženi A. A. (so)storilec obravnavanih kaznivih dejanj.
stroški pooblaščenca oškodovanca - obsodilna kazenska sodba - poseben sklep o višini stroškov - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - določnost premoženjskopravnega zahtevka - napotitev oškodovanca na pravdo - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
Ker se na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP stroški oškodovanca in njegovega pooblaščenca v obsodilni sodbi vselej naložijo v plačilo obdolžencu, bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o teh stroških moralo odločiti. Če v odločbi o glavni stvari ni odločeno o tem, kdo je dolžan te stroške plačati, z izdajo posebnega sklepa takšne odločitve ni mogoče nadomestiti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070310
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Poslovnik Sodišča Evropske unije (2012) člen 36, 37, 37-3, 41. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - višina plačila - delna sprememba izpodbijane sodbe
Merila, s katerimi je Sodišče EU v sodbi C-742/19 utemeljilo izključitev vojaške dejavnosti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, je treba upoštevati pri presoji vseh dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila pripadnikom Slovenske vojske odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju (in torej ne le tedaj, ko je bila pripravljenost odrejena v zvezi z dejavnostjo straže kot je bilo to v zadevi VIII Ips 196/2018).
Izvedba terenskih usposabljanj je bila soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, za katero je bil zadolžen tožnik, ki je tudi sam zatrdil, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja. V takšnih okoliščinah je materialnopravno pravilen zaključek ta, da je bilo delo tožnika, v zvezi s katerim mu je bila odrejena stalna pripravljenost, izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, saj je kot nujni sestavni del operativnega urjenja (terenskega usposabljanja) spadalo v okvir izjeme iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19.
Čeprav je v opisu obtožnega predloga navedeno, da je bil poškodovani avtomobil last B. B., ki je bil kot leasingojemalec zgolj ekonomski in ne pravnoformalni lastnik, pa po oceni državne tožilke, ki se mu pridružuje tudi pritožbeno sodišče, to ne pomeni, da zakonski znak "tuje stvari" v obtožnem predlogu ni bil konkretiziran.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.