ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 356. URS člen 22. SPZ člen 43, 43/3.
lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera - pravica do izjave - opredelitev do relevantnih navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - nepopolna obrazložitev odločbe - neupoštevanje navodil pritožbenega sodišča - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje se do argumentiranih in pravno relevantnih navedb toženca v ponovljenem sojenju ni opredelilo. Prav tako ni ustrezno presojalo ostalih navedb in dokazov, s katerimi je toženec prepričeval, da sta tožnika in njuni pravni predniki vedeli oziroma morali vedeti, da sporni pas zemljišča ne pripada njihovi parceli št. 245, temveč sosednji parceli št. 246.
Brez vsake kritične presoje in pojasnil je ugodilo tako "primarnemu" kot "podrejenemu" zahtevkoma, pri tem pa prepisalo prejšnjo obrazložitev, s katero je bilo ugodeno zgolj "podrejenemu" tožbenemu zahtevku.
Ker sodnica, ki zadevo obravnava na sodišču prve stopnje, ne upošteva navodil pritožbenega sodišča ter ponavlja napake, nepravilnosti in procesne kršitve, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v odločanje drugemu sodniku.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožnica ponavlja navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje, ki se nanašajo na dejansko stanje. S takšnimi navedbami, do katerih se je sodišče prve stopnje opredelilo, kot tudi z v pritožbi širjenimi navedbami o pozivih tožeči stranki za izjasnitev glede morebitnega obstoječega dolga, po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v konkretnem sporu ni dopusten pritožbeni razlog.
prenehanje družbe z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije - zavodi
ZZ v prvem odstavku 54. člena določa, da zavod lahko preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZZ). V takšnem primeru se v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZZ opravi postopek likvidacije zavoda v skladu z zakonom. Zakon o zavodih v takšnem primeru torej ne predvideva prenehanja zavoda po skrajšanem postopku brez likvidacije. Ta zakon namreč kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/2-4. ZPP člen 15, 163, 163/2, 165, 165/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - zdravstveno stanje dolžnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izpraznitev in izročitev stanovanja - posebno upravičen razlog
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dolžničino zdravstveno stanje v času predloga za odlog (zvin gležnja in nateg drugih delov skočnega sklepa) ne dosega standarda zdravstvenih razlogov, ki predstavljajo drug posebno upravičen razlog za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070310
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Poslovnik Sodišča Evropske unije (2012) člen 36, 37, 37-3, 41. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - višina plačila - delna sprememba izpodbijane sodbe
Merila, s katerimi je Sodišče EU v sodbi C-742/19 utemeljilo izključitev vojaške dejavnosti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, je treba upoštevati pri presoji vseh dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila pripadnikom Slovenske vojske odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju (in torej ne le tedaj, ko je bila pripravljenost odrejena v zvezi z dejavnostjo straže kot je bilo to v zadevi VIII Ips 196/2018).
Izvedba terenskih usposabljanj je bila soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, za katero je bil zadolžen tožnik, ki je tudi sam zatrdil, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja. V takšnih okoliščinah je materialnopravno pravilen zaključek ta, da je bilo delo tožnika, v zvezi s katerim mu je bila odrejena stalna pripravljenost, izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, saj je kot nujni sestavni del operativnega urjenja (terenskega usposabljanja) spadalo v okvir izjeme iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070318
ZObr člen 2, 37a, 97e, 97e/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZNDM-2 člen 4. ZSSloV člen 20, 20/1. KPJS člen 46. ZSPJS člen 32.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - državna meja - postavitev izvedenca - višina plačila - usposabljanje vojakov - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Opravljanje nalog SV (in s tem tudi tožnika) na meji v ugotovljenih pogojih nima takšne posebne narave, da bi bilo v smislu sodbe C-742/19 absolutno nujno za zagotavljanje učinkovitega varovanja skupnosti, ali da bi vključevalo vojaško posredovanje oboroženih sil, ali da bi spoštovanje zahtev Direktive 2003/88/ES med opravljanjem dela na meji pomenilo tveganje za uspeh in s tem za dobro izpolnjevanje temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti. Okoliščine, ki so jih izpostavile priče, niti ne utemeljujejo zaključka, da je bilo varovanje državne meje tako posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni bil primeren.
Zahteva po operativni učinkovitosti oboroženih sil zahteva soočenje s položaji, ki omogočajo najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih dejansko potekajo bojne vojaške operacije. Tega legitimnega cilja, kateremu je bilo podvrženo tudi delo tožnika, ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med operativnim urjenjem spoštovati pravila Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa.Delo tožnika v zvezi z usposabljanji in preverjanji pripravljenosti, glede katerega mu je bila odrejena stalna pripravljenost, je bilo tako izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES.
Glede preverjanja usposobljenosti je podana tudi izjema iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19, tj. da gre za tako posebno dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bil za potrebe preverjanja usposabljanja zagotovljen tolikšen kader, da bi bilo delo mogoče opraviti z rotacijo, to izvedeno na škodo kvalitete.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070302
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZBPP člen 46, 46/3.
škodni dogodek - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - sporna višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - namen pravične odškodnine - glavobol - skaženost - predhodne poškodbe - objektivna merila - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov pravdnega postopka
Sodišče je po pridobitvi pisnih izvedenskih mnenj izvedenca pozvalo najprej k pisni, nato pa še ustni dopolnitvi mnenja ter tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje obsega škode. Predlog za postavitev novega izvedenca ni bil utemeljen.
Pri migrenskih glavobolih, ki so pri tožnici sicer potrjeni, ne gre za poškodbene glavobole. Kot je pojasnil izvedenec nevrolog, tožnica poškodb glave ni imela, niti ni bila nezavestna. Poleg tega je bil prvi migrenski glavobol dokumentiran že v času pred nezgodo.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zadostno število izvodov - pravni pouk
Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).
izvršilni stroški - nagrada in stroški odvetnika - neobrazložena vloga - priglasitev stroškov
Sodišče stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - litispendenca
Upoštevaje tretji odstavek 189. člena ZPP je sodišče prve stopnje tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je pogodba o prenosu dejavnosti in delavcev neobstoječa podredno nična oziroma nezakonita in se razveljavi, pravilno zavrglo. Pravda na podlagi takšne tožbe je že v teku.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 36, 36/1, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2, 100/1-3, 100/1-4, 100/2, 100/3. ZIntPK člen 37, 37/2. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - konflikt interesov - delna sprememba izpodbijane sodbe
V pritožbi tožnik pravilno opozarja, da mu toženka v sklepu o izredni odpovedi ni očitala opustitve obvestila o opravljanju dejavnosti, ki je v škodo ugledu organa. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče presoja utemeljenost zatrjevanih razlogov za odpoved, zato v obravnavanem primeru ni imelo podlage za ugotavljanje, ali sta očitani ravnanji tožnika v škodo ugledu toženke.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je toženka v sklepu o odpovedi opredelila, v čem naj bi obstajal konflikt interesov ter kako bi lahko sporna ravnanja tožnika vplivala na njegovo nepristransko opravljanje dela. Glavnina očitkov toženke, ki so se že v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazali za neutemeljene, se namreč nanaša na kršitev konkurenčne prepovedi s strani tožnika, ki naj bi pomenila tudi konflikt interesov. Samostojni očitek konflikta interesov je v sklepu o odpovedi zelo skopo in povsem splošno opredeljen.
V zvezi z očitkom glede zastopanja v upravnem postopku pritožba utemeljeno opozarja na to, da toženka v sklepu o odpovedi (niti kasneje v postopku pred sodiščem prve stopnje) ni navedla in časovno opredelila konkretnih ravnanj tožnika kot pooblaščenca investitorjev, ki bi lahko vzbujala videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 9/3, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 132, 132/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 6, 6/3, 55, 55/2. ZKolP člen 4. ZDR člen 7, 7/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - odpravnina ob upokojitvi - kolektivna pogodba - delovna doba pri delodajalcu
Za presojo, da odpoved ni zakonita, zadošča, da delodajalec tako opredeljenega razloga ne dokaže; ne zahteva se, da bi moral delavec zatrjevati in/ali dokazati, da je bila odpoved podana iz drugega neutemeljenega odpovednega razloga (90. člena ZDR-1).
Ne le upoštevaje pomen izrazov, ki ga določa kolektivna pogodba, ampak tudi sicer jezikovna (in namenska) razlaga potrjujeta tolmačenje, da gre pri delovni dobi pri zadnjem delodajalcu (samo) za delovno dobo, ki jo delavec dopolni (doseže) pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - izkazovanje ogroženosti - restriktiven pristop - načelo sorazmernosti - prepričljiva dokazna ocena
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora neko ravnanje ne samo predstavljati nasilje, ampak mora biti podano v takšni meri, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg in intervencija pa mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.
Čeprav je v opisu obtožnega predloga navedeno, da je bil poškodovani avtomobil last B. B., ki je bil kot leasingojemalec zgolj ekonomski in ne pravnoformalni lastnik, pa po oceni državne tožilke, ki se mu pridružuje tudi pritožbeno sodišče, to ne pomeni, da zakonski znak "tuje stvari" v obtožnem predlogu ni bil konkretiziran.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Pravica do izjave, kot bistvena vsebina pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravdnih vidikih zadeve, to pa še preden je sodna odločitev sprejeta. V konkretni zadevi je glede na zgoraj že predstavljeno, sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijano odločitev o neutemeljenosti dela ugovora dolžnice naslonilo na dejanske trditve (in pravna stališča) upnika, kot jih je ta podal v odgovoru na ugovor, ki dolžnici ni bil vročen in ji v zvezi z njimi ni bilo omogočeno, da se o njih izjavi, dolžnici kršilo pravica do izjave po 22. členu Ustave RS ter s tem uresničilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075748
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/4, 208/6. ZKP člen 370, 370/2.
kaznivo dejanje zatajitve - predlog oškodovanca za pregon - priznanje krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kazenska sankcija - denarna kazen
Kazenski postopek zoper obtoženca je ves čas tekel zaradi kaznivega dejanja po četrtem odstavku 208. člena KZ-1, v določbi šestega odstavka 208. člena KZ-1 pa je povsem jasno navedeno, da je predlog oškodovanca potreben samo za dejanja zatajitve iz prvega, drugega in petega odstavka 208. člena KZ-1.
Povsem je neutemeljena pritožbena navedba, da ni podan utemeljen sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj je o utemeljenosti suma, po tem, ko je bila sodba izrečena, povsem neutemeljeno razpravljati.
Izvršba je kljub izvedenimi delnimi plačili dolžnika, za katera je že bila delno pravnomočno ustavljena, tekla še naprej in bi tekla tudi v primeru, če dolžnik ne bi vložil ugovora po izteku roka. Kar pomeni, da upnik stroškov tega pravnega sredstva dolžniku ni povzročil neutemeljeno.