ZPP člen 12. ZNP-1 člen 42, 167. ZKN člen 110. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
nepravdni postopek ureditve meje - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - kriteriji za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - stanje katastra - javno dobro - splošna raba poti - potek meje - nestrinjanje s potekom meje
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval) niti ne zatrjuje, da procesnih pravic ni uporabljal zaradi nevednosti, temveč le to, da ga sodišče o njih ni poučilo.
ZPP člen 206, 206/2, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - zagotovitev pravne varnosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - neenotnost sodne prakse - razlog smotrnosti - zožujoča razlaga - pravica do sojenja v razumnem roku - odločba o izrednih ukrepih - pojasnilna dolžnost banke
Pritrditi je treba stališču tožene stranke, da se določb ZPP, ki so jasne, ne more iz razlogov smotrnosti, s sklicevanjem na pravno varnost, v posameznem primeru interpretirati poljubno. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP, z uporabo analogije, v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev razlogov za prekinitev prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva).
Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pravico do sojenja v razumnem roku. Odločanje VSRS v zadevi II Ips 41/2022 je časovno odmaknjeno, prav tako pa je negotovo, ali bo odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Če bo presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bo potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla. Tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja le očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge, s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane očitke. Med drugim zatrjuje, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično. Zato tožena stranka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, odločati samo, in ga v primeru pozitivnega odgovora tudi razrešiti.
ZSICT člen 45, 45/2, 45/4.. ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47a.
Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje plačila
Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %.
V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Razlogi za ekstenzivno razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Ta (procesna) določba je jasna; sodišče bi lahko prekinilo postopek le v primeru, če bi vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja. Tega pa ni storilo, zato pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost izpodbijanega dela odločbe - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - denarni in nedenarni zahtevek - taksna obveznost
Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - dopuščena revizija - neenotna sodna praksa - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - oteženo dokazovanje - predhodno vprašanje
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069467
KZ-1 člen 48, 72, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - alkohol - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - nevaren voznik - kaznovanost za prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev ugovora
Obdolženec je vozil vozilo po mestnem središču, povzročil prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo policista ter imel še dve uri po dogodku 1,77 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 g/kg alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi.
Glede na okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, predhodno obravnavanost za prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk in izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je obdolženca šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno za določen čas, dokler teče kazenski postopek, izločiti iz prometa.
Goli zapis o plačilu tretjega (četudi zapis družbe, pri kateri se je toženec istočasno zaposlil) še ne vzpostavlja mandatnega razmerja med tožnico in tretjim ter ne vodi v sklep, da se je toženčev delodajalec v razmerju do tožnice (izvajalke izobraževanja) zavezal kot naročnik in s tem plačnik. Prav tako ta zapis v luči tretjega odstavka 70. člena OZ, ki govori o učinkih zastopanja, ne more biti dovolj za zaključek, da je tožnica lahko vedela, da je dejanski naročnik nekdo tretji (torej delodajalec toženca). Stranki mora biti jasno, s kom sklepa pogodbo.
Morebiten dogovor toženca z delodajalcem, da bo slednji plačal usposabljanje, je stvar njunega notranjega razmerja, ki ne more imeti učinkov na nastalo pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Določba 170. člena ZDR-1 bo lahko pomembna le v morebitnem regresnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 302. ZDR-1 člen 34, 37, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prodajalec - pristranskost sodnika - možnost obravnavanja pred sodiščem - utemeljenost pisnega opozorila - utemeljenost odpovednega razloga - zavrženje kazenske ovadbe - diskriminacija
Tožnica je v trenutku, ko je odnesla viski iz trgovine, ravnala v nasprotju z navodili, saj zanj ni imela računa. Tožnici ni očitana tatvina, kot zmotno navaja pritožba, temveč da je poskušala odnesti viski brez plačila in da ga je nato odnesla brez računa, kar vse je bilo v postopku tudi dokazano. Njeno ravnanje je sodišče pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V zvezi z ravnanjem, zaradi katerega je bila tožnici podana odpoved iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 6. 11. 2021 pri nakupih dveh kupcev uporabila C. kartico, ki jo je nek tretji kupec pozabil v trgovini; s tem je kupcema pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti popustov na nakupa, toženki pa je lažno prikazala, da sta kupca predložila svoji C. kartici, in ji povzročila škodo v višini danih popustov. Zaključilo je, da je s tem storila hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je imela tudi znake kaznivega dejanja goljufije. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni storila kršitve, ker je upoštevala stalno delovno prakso toženke. Takšna praksa v postopku ni bila dokazana.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - nov predlog za odlog - objektivno novo dejstvo - res iudicata kot procesna ovira
V pravdnem postopku izvedeno materialnoprocesno vodstvo je tisto novo bistveno dejstvo, ki utemeljuje drugačno, novo uveljavljano dejansko stanje v novem predlogu dolžnika za odlog izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070046
KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 204, 204/1.
nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - obdolženec kot priča v istem postopku - posredni ali indicijski dokazi - dokazna ocena
Drži, da je omenjena priča krivdo za isti obtožbeni očitek predhodno priznala, vendar pa ni nepomembno, da je o inkriminiranem dogajanju tudi že v procesni vlogi obdolženega izpovedovala vsebinsko skladno, kar pritožba povsem zanemari.
Čeravno se izpodbijana prvostopenjska sodba ob izpovedih sostorilcev (sedaj v procesnem statusu neposrednih prič) opira tudi na nekatere posredne in indične dokaze, prav slednji s skupno dokazno močjo vseh izvedenih dokazov ne dopuščajo nobenega dvoma, da je (tudi) obdolženi A. A. (so)storilec obravnavanih kaznivih dejanj.
nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - dokaz z izvedencem
Sodišče mora izvedenčevo poplačilo zagotoviti s plačilom predujma stranke (udeleženca), ki je izvedbo dokaza s konkretnim izvedencem predlagala, v kolikor pa je predlagatelju bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, se sredstva za plačilo izvedenca zagotovijo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, ki jih država zagotavlja sodišču za izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - litispendenca
Upoštevaje tretji odstavek 189. člena ZPP je sodišče prve stopnje tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je pogodba o prenosu dejavnosti in delavcev neobstoječa podredno nična oziroma nezakonita in se razveljavi, pravilno zavrglo. Pravda na podlagi takšne tožbe je že v teku.
posojilna pogodba - nastanek na podlagi pravnega posla - vrnitev posojila - dokazna ocena
Če pritožnik s pritožbenim sklicevanjem na neupoštevanje določil OZ, ki se nanašajo na veljavnost pisno sklenjenega dogovora, in ki, tako pritožba, zavezuje, dokler (v konkretnem primeru zaradi zatrjevanih napak volje – strah, na katerega naj bi se tožnica sklicevala) ni izpodbit, meri na napačno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče izpostavlja, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica tožencu že pred zapisom listine, datirane z dnem 26. 3. 2015, posodila denar. Citirana listina ob lastnih toženčevih trditvah in njegovi izpovedi tako ne predstavlja posojilne pogodbe oz. pravnega posla, ki bi med pravdnima strankama šele ustvaril pogodbeno razmerje, in ki bi ga tožnica, katere skrbnost bi se presojala šele v navedenem primeru, morala izpodbiti oz. uveljavljati njegovo ničnost.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070318
ZObr člen 2, 37a, 97e, 97e/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZNDM-2 člen 4. ZSSloV člen 20, 20/1. KPJS člen 46. ZSPJS člen 32.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - državna meja - postavitev izvedenca - višina plačila - usposabljanje vojakov - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Opravljanje nalog SV (in s tem tudi tožnika) na meji v ugotovljenih pogojih nima takšne posebne narave, da bi bilo v smislu sodbe C-742/19 absolutno nujno za zagotavljanje učinkovitega varovanja skupnosti, ali da bi vključevalo vojaško posredovanje oboroženih sil, ali da bi spoštovanje zahtev Direktive 2003/88/ES med opravljanjem dela na meji pomenilo tveganje za uspeh in s tem za dobro izpolnjevanje temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti. Okoliščine, ki so jih izpostavile priče, niti ne utemeljujejo zaključka, da je bilo varovanje državne meje tako posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni bil primeren.
Zahteva po operativni učinkovitosti oboroženih sil zahteva soočenje s položaji, ki omogočajo najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih dejansko potekajo bojne vojaške operacije. Tega legitimnega cilja, kateremu je bilo podvrženo tudi delo tožnika, ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med operativnim urjenjem spoštovati pravila Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa.Delo tožnika v zvezi z usposabljanji in preverjanji pripravljenosti, glede katerega mu je bila odrejena stalna pripravljenost, je bilo tako izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES.
Glede preverjanja usposobljenosti je podana tudi izjema iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19, tj. da gre za tako posebno dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bil za potrebe preverjanja usposabljanja zagotovljen tolikšen kader, da bi bilo delo mogoče opraviti z rotacijo, to izvedeno na škodo kvalitete.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00070080
ZVEtL-1 člen 23, 23/3, 42, 42/1, 52. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/1, 190, 190/1. SPZ člen 9, 10, 49, 49/1, 101, 101/1, 105, 105/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (2001) člen 1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - konkurenca pridobitnih naslovov - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - razpolagalna nesposobnost - dobrovernost pridobitelja - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - nepoštenost pridobitelja - nagib za nakup parcele - družbena lastnina - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - denacionalizacijska odločba - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - javna površina - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - ogled nepremičnine - prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Kadar je očitno, da nepremičnina ni v neposredni posesti prenosnika, kupec ne ravna pošteno, če se zanaša zgolj na zemljiškoknjižne podatke. Standardu poštenega ravnanja je v tem primeru zadoščeno le v primeru, če poskuša pravnoposlovni pridobitelj raziskati neskladje.
Ker je bila sporna parcela po dejanski rabi javna površina, se toženka ne bi smela zanesti zgolj na zemljiškoknjižni podatek, da gre za splošni skupni del stavbe. Toženki je bilo znano, da je predmet prodaje denacionalizirano premoženje, zato bi morala glede na neskladje med pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine preveriti, ali je bila pravni prednici prodajalcev na podlagi denacionalizacijskih odločb, navedenih v prodajni pogodbi, vrnjena tudi sporna parcela.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 36, 36/1, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2, 100/1-3, 100/1-4, 100/2, 100/3. ZIntPK člen 37, 37/2. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - konflikt interesov - delna sprememba izpodbijane sodbe
V pritožbi tožnik pravilno opozarja, da mu toženka v sklepu o izredni odpovedi ni očitala opustitve obvestila o opravljanju dejavnosti, ki je v škodo ugledu organa. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče presoja utemeljenost zatrjevanih razlogov za odpoved, zato v obravnavanem primeru ni imelo podlage za ugotavljanje, ali sta očitani ravnanji tožnika v škodo ugledu toženke.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je toženka v sklepu o odpovedi opredelila, v čem naj bi obstajal konflikt interesov ter kako bi lahko sporna ravnanja tožnika vplivala na njegovo nepristransko opravljanje dela. Glavnina očitkov toženke, ki so se že v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazali za neutemeljene, se namreč nanaša na kršitev konkurenčne prepovedi s strani tožnika, ki naj bi pomenila tudi konflikt interesov. Samostojni očitek konflikta interesov je v sklepu o odpovedi zelo skopo in povsem splošno opredeljen.
V zvezi z očitkom glede zastopanja v upravnem postopku pritožba utemeljeno opozarja na to, da toženka v sklepu o odpovedi (niti kasneje v postopku pred sodiščem prve stopnje) ni navedla in časovno opredelila konkretnih ravnanj tožnika kot pooblaščenca investitorjev, ki bi lahko vzbujala videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zadostno število izvodov - pravni pouk
Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).
Izvršba je kljub izvedenimi delnimi plačili dolžnika, za katera je že bila delno pravnomočno ustavljena, tekla še naprej in bi tekla tudi v primeru, če dolžnik ne bi vložil ugovora po izteku roka. Kar pomeni, da upnik stroškov tega pravnega sredstva dolžniku ni povzročil neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.