ZSKZDČEU člen 139, 139/3, 145, 145/4. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 3, 8, 8/2, 8/3. ZKP člen 407, 410.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri nepravi obnovi postopka po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju RS, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še naprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih. Milejše oblike zdravljenja zaradi nekritičnosti osebe do potrebe po jemanju zdravil in ambulantnih pregledih v tem trenutku niso možne.
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko osebo v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa o zadržanju na zdravljenju odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost izpodbijanega dela odločbe - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - denarni in nedenarni zahtevek - taksna obveznost
Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka.
ZPP člen 12. ZNP-1 člen 42, 167. ZKN člen 110. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
nepravdni postopek ureditve meje - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - kriteriji za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - stanje katastra - javno dobro - splošna raba poti - potek meje - nestrinjanje s potekom meje
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval) niti ne zatrjuje, da procesnih pravic ni uporabljal zaradi nevednosti, temveč le to, da ga sodišče o njih ni poučilo.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Razlogi za ekstenzivno razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Ta (procesna) določba je jasna; sodišče bi lahko prekinilo postopek le v primeru, če bi vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja. Tega pa ni storilo, zato pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069467
KZ-1 člen 48, 72, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - alkohol - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - nevaren voznik - kaznovanost za prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev ugovora
Obdolženec je vozil vozilo po mestnem središču, povzročil prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo policista ter imel še dve uri po dogodku 1,77 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 g/kg alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi.
Glede na okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, predhodno obravnavanost za prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk in izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je obdolženca šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno za določen čas, dokler teče kazenski postopek, izločiti iz prometa.
Goli zapis o plačilu tretjega (četudi zapis družbe, pri kateri se je toženec istočasno zaposlil) še ne vzpostavlja mandatnega razmerja med tožnico in tretjim ter ne vodi v sklep, da se je toženčev delodajalec v razmerju do tožnice (izvajalke izobraževanja) zavezal kot naročnik in s tem plačnik. Prav tako ta zapis v luči tretjega odstavka 70. člena OZ, ki govori o učinkih zastopanja, ne more biti dovolj za zaključek, da je tožnica lahko vedela, da je dejanski naročnik nekdo tretji (torej delodajalec toženca). Stranki mora biti jasno, s kom sklepa pogodbo.
Morebiten dogovor toženca z delodajalcem, da bo slednji plačal usposabljanje, je stvar njunega notranjega razmerja, ki ne more imeti učinkov na nastalo pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Določba 170. člena ZDR-1 bo lahko pomembna le v morebitnem regresnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - dopuščena revizija - neenotna sodna praksa - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - oteženo dokazovanje - predhodno vprašanje
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zadostno število izvodov - pravni pouk
Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075748
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/4, 208/6. ZKP člen 370, 370/2.
kaznivo dejanje zatajitve - predlog oškodovanca za pregon - priznanje krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kazenska sankcija - denarna kazen
Kazenski postopek zoper obtoženca je ves čas tekel zaradi kaznivega dejanja po četrtem odstavku 208. člena KZ-1, v določbi šestega odstavka 208. člena KZ-1 pa je povsem jasno navedeno, da je predlog oškodovanca potreben samo za dejanja zatajitve iz prvega, drugega in petega odstavka 208. člena KZ-1.
Povsem je neutemeljena pritožbena navedba, da ni podan utemeljen sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj je o utemeljenosti suma, po tem, ko je bila sodba izrečena, povsem neutemeljeno razpravljati.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - izkazovanje ogroženosti - restriktiven pristop - načelo sorazmernosti - prepričljiva dokazna ocena
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora neko ravnanje ne samo predstavljati nasilje, ampak mora biti podano v takšni meri, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg in intervencija pa mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 9/3, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 132, 132/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 6, 6/3, 55, 55/2. ZKolP člen 4. ZDR člen 7, 7/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - odpravnina ob upokojitvi - kolektivna pogodba - delovna doba pri delodajalcu
Za presojo, da odpoved ni zakonita, zadošča, da delodajalec tako opredeljenega razloga ne dokaže; ne zahteva se, da bi moral delavec zatrjevati in/ali dokazati, da je bila odpoved podana iz drugega neutemeljenega odpovednega razloga (90. člena ZDR-1).
Ne le upoštevaje pomen izrazov, ki ga določa kolektivna pogodba, ampak tudi sicer jezikovna (in namenska) razlaga potrjujeta tolmačenje, da gre pri delovni dobi pri zadnjem delodajalcu (samo) za delovno dobo, ki jo delavec dopolni (doseže) pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo.
nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - dokaz z izvedencem
Sodišče mora izvedenčevo poplačilo zagotoviti s plačilom predujma stranke (udeleženca), ki je izvedbo dokaza s konkretnim izvedencem predlagala, v kolikor pa je predlagatelju bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, se sredstva za plačilo izvedenca zagotovijo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, ki jih država zagotavlja sodišču za izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.
izvršilni stroški - nagrada in stroški odvetnika - neobrazložena vloga - priglasitev stroškov
Sodišče stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 302. ZDR-1 člen 34, 37, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prodajalec - pristranskost sodnika - možnost obravnavanja pred sodiščem - utemeljenost pisnega opozorila - utemeljenost odpovednega razloga - zavrženje kazenske ovadbe - diskriminacija
Tožnica je v trenutku, ko je odnesla viski iz trgovine, ravnala v nasprotju z navodili, saj zanj ni imela računa. Tožnici ni očitana tatvina, kot zmotno navaja pritožba, temveč da je poskušala odnesti viski brez plačila in da ga je nato odnesla brez računa, kar vse je bilo v postopku tudi dokazano. Njeno ravnanje je sodišče pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V zvezi z ravnanjem, zaradi katerega je bila tožnici podana odpoved iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 6. 11. 2021 pri nakupih dveh kupcev uporabila C. kartico, ki jo je nek tretji kupec pozabil v trgovini; s tem je kupcema pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti popustov na nakupa, toženki pa je lažno prikazala, da sta kupca predložila svoji C. kartici, in ji povzročila škodo v višini danih popustov. Zaključilo je, da je s tem storila hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je imela tudi znake kaznivega dejanja goljufije. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni storila kršitve, ker je upoštevala stalno delovno prakso toženke. Takšna praksa v postopku ni bila dokazana.
Izvršba je kljub izvedenimi delnimi plačili dolžnika, za katera je že bila delno pravnomočno ustavljena, tekla še naprej in bi tekla tudi v primeru, če dolžnik ne bi vložil ugovora po izteku roka. Kar pomeni, da upnik stroškov tega pravnega sredstva dolžniku ni povzročil neutemeljeno.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - litispendenca
Upoštevaje tretji odstavek 189. člena ZPP je sodišče prve stopnje tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je pogodba o prenosu dejavnosti in delavcev neobstoječa podredno nična oziroma nezakonita in se razveljavi, pravilno zavrglo. Pravda na podlagi takšne tožbe je že v teku.