varovani oddelek - premestitev na odprti oddelek - soglasje - najbližja oseba
Ker je bil nasprotni udeleženec premeščen na odprti oddelek in je čas zadržanja v varovanem oddelku po sklepu sodišča že potekel, je predlog za odpust z varovanega oddelka neutemeljen. O odpustu z odprtega oddelka socialno varstvenega zavoda pa sodišče ne odloča, kot tudi ne o sprejemu na tak oddelek.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - pravnomočno končan izvršilni postopek - zavrženje predloga - odločitev o stroških postopka - pravočasna zahteva za povrnitev stroškov
Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končan. Višje sodišče pojasnjuje, da se izvršilni postopek konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. S končanjem izvršilnega postopka se ustavi tudi izvršba. ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo na zadnje dovoljeno sredstvo.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2. URS člen 23, 23/1, 25.
plačilo sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - fikcija osebne vročitve - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - dokazno breme - izpodbijanje zakonske domneve
Poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem je bilo natančno navedeno, kaj vse mora skladno s predpisi predlog za oprostitev vsebovati, je bil toženki pravilno vročen s fikcijo vročitve. Dokazno breme za izpodbijanje na vročilnici navedenih podatkov je na toženki, ki pa konkretiziranih navedb zakaj podatki vročilnice niso resnični, ni podala. Gole navedbe, da poziva ni prejela niti ne obvestila o sodnem pisanju, za izpodbitje zakonske domneve ne zadostujejo.
Zahteva, da stranka, ki prosi sodišče, naj jo oprosti predpisane taksne obveznosti, sama predloži podatke, ki so potrebni za odločitev, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja nesorazmernega posega v njene pravice.
ZPP člen 243, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
dokazovanje z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - pripombe strank na izvedensko mnenje - pomanjkljivo izvedensko mnenje - preuranjena izdaja sklepa - preuranjena odmera nagrade - naloga izvedenca - izpolnitev naloge - dokazna ocena sodišča - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
V skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za opravljeno delo. Upravičenje do plačila izvedencu nastane z izpolnitvijo naloge.
Nagrada ne bi šla izvedencu le, če se očitno ne bi ravnal po sklepu, s katerim ga je sodišče postavilo in mu opredelilo njegovo nalogo, in če svojega dela očitno ne bi opravil strokovno. Za izvedensko mnenje izvedenca v tej zadevi pa nič od tega dvojega ne velja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00070085
KZ-UPB1 člen 78. KZ-1 člen 170, 170/1, 375. ZKP člen 483, 483/1, 483/2.
mladoletnik - kaznivo dejanje posilstva - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - umik predloga - dejansko stanje - okoliščine in dejstva o zadevi - ustavitev postopka
Ni pomembno, da oškodovanka osebno, oziroma sama pri sebi ni soglašala s spolnim odnosom, pač pa, kako je njeno nestrinjanje lahko spoznal in tudi razumel mladoletnik, glede na to, da je upravičeno mislil, da si oškodovanka želi spolnega odnosa.
Obravnavano dejanje se je pripetilo med dvema mladostnikoma, praktično še otrokoma, ki sta pričela raziskovati svet spolnosti. Preganjati otroka, ki je pravkar presegel prag kazenske odgovornosti, bi bilo smiselno tedaj, kadar bi storil dejanje, ki bi ga kljub svoji starosti dojel kot prepovedano oziroma zavržno ali nekaj, kar ve, da ne bi smel storiti. Razlaga v izpodbijanem sklepu, da je vzgojni ukrep nujen zato, da se mladoletnika opozori, da njegovo ravnanje ni bilo ustrezno in je tudi kaznivo, zato ni prepričljivo, saj bi ta zavest pri mladoletniku morala obstajati že ob storitvi kaznivega dejanja. Mladoletniku pa tega, da je vedel, da je spolni odnos kazniv, če nima izrecnega soglasja, glede na njegovo starost, gotovo ni mogoče dokazati, kot utemeljeno navaja pritožba
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - stroški nepravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - zgodovinska razlaga - namenska (teleološka) razlaga - protiustavnost zakona
Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da je sicer res, da je na podlagi jezikovne razlage 139. člena ZNP-1 mogoče sklepati, da stroške postopka krije upravičenec do odškodnine zmeraj takrat, ko prisojena višina odškodnine ne presega vrednosti, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. Vendar jezikovna razlaga ni edina merodajna. Zgodovinska razlaga 139. člena ZNP-1 pokaže, da je bil razlog za uveljavitev nove določbe o stroških, ki odstopa tako od splošnega pravila o kritju stroškov v nepravdnem postopku kakor tudi od ureditve po prej veljavnem Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ta, da je "glede na podatke iz prakse sodni postopek za določitev odškodnine velikokrat sprožen neutemeljeno in je prisojena višina odškodnine pogosto enaka ponujeni odškodnini zunajsodnega postopka ali včasih celo nižja, to pa neutemeljeno obremenjuje sodišče, sodno osebje, državne odvetnike," zato naj po mnenju zakonodajalca "stroške postopka za določitev odškodnine krije zavezanec za plačilo odškodnine le v primerih, ko je prisojena odškodnina višja od ponujene odškodnine v upravnem postopku, sicer pa plača stroške upravičenec do odškodnine, ki je sam neutemeljeno sprožil sodni postopek." Že na podlagi zgodovinske razlage bi lahko torej prišli do zaključka, da lahko stroške pod pogoji 139. člena ZNP-1 nosi razlastitveni zavezanec le, če je on sprožil nepravdni postopek za plačilo odškodnine in če ga je sprožil neutemeljeno. Takšen zaključek podpira tudi namenska (teleološka) razlaga predpisa (postopek teleološke redukcije). V predmetni zadevi pa nepravdnega postopka ni sprožil razlastitveni zavezanec (upravičenec do odškodnine), temveč razlastitveni upravičenec (zavezanec za plačilo odškodnine), zato sodišče prve stopnje že zgolj na podlagi navedene okoliščine stroškov ne bi smelo naložiti nasprotnemu udeležencu. Poleg tega tako iz zgodovinske kakor tudi namenske razlage predpisa izhaja, da mora biti sprožitev postopka s strani razlastitvenega zavezanca (upravičenca do odškodnine) neutemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da lahko o neutemeljeni sprožitvi postopka s strani razlastitvenega zavezanca (upravičenca do odškodnine) govorimo le tedaj, ko pred začetkom postopka ponujena odškodnina (t.j. odškodnina v nespornem delu) ni bila plačana, ne pa v primerih, kot je predmetni, ko do izplačila nespornega dela odškodnine pred samim sodnim postopkom sploh ni prišlo.
Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 17. 3. 2023 pozvalo toženo stranko, da dopolni predlog s tem, da sodišču predloži podatke in izjave ter soglasja iz 12. člena ZST-1, tožena stranka je bila opozorjena, da bo v nasprotnem sodišču njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, in ker tožena stranka ni postopala na ta način, je sodišče prve stopnje utemeljeno njen predlog zavrglo.
delna ustavitev izvršbe - program za izračun zakonskih zamudnih obresti - pravnomočna odločitev o isti stvari - formalna in materialna pravnomočnost
Teorija procesnega prava ločuje med formalno in materialno pravnomočnostjo, pri čemer se formalno pravnomočnost razume kot neizpodbojnost sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, medtem ko materialna pravnomočnost pomeni notranjo, vsebinsko trdnost odločbe v smislu vezanosti strank in sodišča na odločitev in njeno vsebino ter prepovedi ponovnega odločanja o isti zadevi. Za obravnavano zadevo je pomembna ravno materialna pravnomočnost in v nepravdnih postopkih, med katere spada tudi izvršilni postopek, obstaja dilema, katere odločbe postanejo pravnomočne. Pri tem je pomembno, da pravna teorija med meritornimi sklepi, ki postanejo (formalno in materialno) pravnomočni, omenja tudi sklep o ustavitvi izvršbe.
ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - preizkus sklepa - pomanjkanje razlogov - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Upnik se je v predlogu za nadaljevanje izvršbe skliceval na tri različne vire sredstev, ki jih prejema dolžnikov dolžnik in sicer na namenska sredstva EU (sredstva Kohezijskega sklada), na sredstva proračuna Republike Slovenije in sredstva Sklada za vode, sodišče prve stopnje pa se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj splošno sklicevalo na nedopustnost izvršbe na denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ni pa pojasnilo, zakaj je zavrnilo tudi izvršbo na sredstva prejeta iz proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode.
Ker v izpodbijanem sklepu niso navedene konkretne ugotovitve glede vseh treh virov sredstev, na katere se je v predlogu skliceval upnik, prav tako ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanega sklepa relevantno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.
Postavljeni cenilec je opravil cenitev nepremičnin, na katerih je dovoljena izvršba, in za to opravljeno delo pravočasno priglasil nagrado in stroške, zato mu jih je sodišče utemeljeno priznalo.
naknadno najdeno premoženje - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - način vročanja pisanj - nepravilna vročitev sodnega pisanja
Pritožnik je v pritožbenem postopku uspel z zadostno stopnjo zanesljivosti izkazati (procesna dejstva se lahko dokazujejo z nižjo stopnjo verjetnosti kot dejstva v zvezi z meritorno odločitvijo, zadošča stopnja verjetnosti), da vročitev ni bila pravilno opravljena, ker je bilo obvestilo z dne 12. 8. 2022 vročano na naslovu, kjer pritožnik ni (več) dejansko prebival. Ko je to ugotovljeno, niti ni pomembno, komu točno je bilo pisanje vročeno oziroma kdo je podpisal vročilnico.
Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da vročitev obvestila z dne 12. 8. 2022 pritožniku ni bila pravilno opravljena, četudi sodišče prve stopnje ne v času vročanja ne v času prejema povratnice ni moglo vedeti, da pritožnik na danem naslovu dejansko ne prebiva več.
pravočasnost predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za odlog plačila sodne takse - iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Tožena stranka navaja, da bi moralo sodišče pred iztekom roka stranko opozoriti na iztek roka ter jo pozvati k plačilu odložene sodne takse. Na iztek roka je sodišče prve stopnje stranko "opozorilo" z izdajo plačilnega naloga, v katerem je bil določen rok plačila. Dolžnost stranke (in ne sodišča) je, da skrbi za pravočasnost plačila v postavljenem roku. Ker je torej predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse tožena stranka vložila po izteku roka, ga je sodišče kot prepoznega pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00070726
ZZavar-1 člen 548, 548/1, 548/2, 548/3, 554. OZ člen 15, 17, 17/1, 125, 125/1, 130, 130/1, 837, 846, 846/1. ZPP člen 5, 7, 7/1, 212.
zavarovalniško posredovanje - dogovor o posredovanju - odsotnost pogodbene podlage - plačilo provizije za posredovanje - pravila obligacijskega prava - kontrahirna dolžnost - zavarovalnica - pogodba v breme tretjega - relativnost pogodbenih razmerij - pisni dogovor - poslovni običaji - informativni dokaz
Posredniška pogodba je dvostranska pogodba, ki nastane na podlagi soglasja volj udeležencev tega obligacijskega razmerja (837. člen OZ v zvezi s 15. členom OZ). Soglasja volj o sklenitvi posredniške pogodbe med pravdnima strankama v tem primeru ni bilo. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo soglasja o kakšnem drugem poslovnem sodelovanju ali o plačilu provizije. Tožena stranka je tožeči stranki ob predložitvi ponudb za sklenitev zavarovalnih pogodb z naročitelji tožeče stranke in pooblastil naročiteljev za posredovanje, izrecno pojasnila, da od nje nima pravice zahtevati plačilo provizij.
Obveznost lahko nastane le na podlagi soglasja volj udeležencev obligacijskega razmerja ali v drugih zakonsko predvidenih okoliščinah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da veljavni predpisi zavarovalnicam ne zapovedujejo sklenitve pogodbe o posredovanju z zavarovalnimi posredniki. Kontrahirna dolžnost zavarovalnic, da sklenejo pogodbo z zavarovalnimi posredniki v smislu prvega odstavka 17. člena OZ, ni zakonsko predvidena. Zato tudi morebitno opravljanje dejanj, ki bi pomenila izvrševanje obveznosti zavarovalnega posrednika v skladu z določilom drugega odstavka 548. člena ZZavr-1, samo po sebi za zavarovalnico, ki ni naročitelj posredovanja, ne ustvarja nobenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi sta se tožeča stranka kot zavarovalni posrednik in zavarovanec kot naročitelj v njuni medsebojni pogodbi dogovorila, da zavarovanec zavarovalnemu posredniku ni dolžan plačati provizije ter da bo slednjo zavarovalnemu posredniku plačala zavarovalnica, to za zavarovalnico ne ustvarja nobenih obveznosti. Pogodba v breme tretjega, namreč tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). Pogodba zaradi relativnosti pogodbenih razmerij ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (inter partes) in ne erga omnes (prvi odstavek 125. člena OZ).
Ni nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposreden zahtevek zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije v primerih, ko med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico ni sklenjen noben dogovor o sodelovanju in niti ni kasnejše privolitve zavarovalnice k plačilu provizije. Iz določila 554. člena ZZavar-1 ne izhaja, da v kolikor pisni dogovor o plačilu provizije za posredovanje med zavarovancem in zavarovalnim posrednikom ne bi bil sklenjen, je slednjo dolžna po zakonu plačati zavarovalnica. Takšna širitev določila ni dopustna. Iz navedenega določila namreč zaradi varstva zavarovanca kot šibkejše stranke, izhaja le, da če se zavarovanec in zavarovalni posrednik o plačilu provizije ne dogovorita pisno, zavarovalni posrednik slednje od zavarovanca ne more zahtevati. To določilo v ničemer ne posega v splošno določilo 837. člena OZ, ki določa, da je naročitelj dolžan plačati provizijo, temveč le dodatno, zaradi varstva zavarovanca, določa pisno obliko dogovora o plačilu.
Dejstva, da določeno ravnanje v določenem „prostoru“ predstavlja poslovni običaj v skladu z določilom 212. člena ZPP zatrjevati stranka, ki se na obstoj poslovnih običajev sklicuje. Običaj je ravnanje, ki velja v določeni družbi za ustaljeno in predstavlja pravila ravnanja, katerih vsebino in sankcije oblikuje družba. Običaj se oblikuje šele, ko se določeno ravnanje v pravnem prometu pojavlja skozi daljše časovno obdobje in se pogosto ponavlja.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vrednost unovčene stečajne mase - vračilo predujma - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - metode razlage - odpust obveznosti - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nadzor nad izvajanjem obveznosti
V tem postopku osebnega stečaja, v katerem teče postopek odpusta obveznosti, je tako treba upoštevati, da je upravitelj dolžan opravljati tudi dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti (nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče ne vidi razumnega razloga, da upravitelju v situaciji, kot je obravnavana, ko stečajna masa ne zadošča tudi za plačilo navedenega nadomestila, upravitelj do tega ne bi bil upravičen.
potrebni stroški izvršbe - poizvedba pri durs - navedba emšo v sklepu o izvršbi
Kot potrebne je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo.
uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje pripora v izrečeno kazen - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje mladoletne osebe - mladoletna oškodovanka - zavrnitev izvedbe dokaza - pravica do obrambe - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obremenilne priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje posilstva - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - posest pornografskega gradiva - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - primerna kazen
Pritožbeno izvajanje je zgrešeno, saj zagovornik obdolženega A. A. v graji zatrjevane napačne uporabe določila petega odstavka 331. člena ZKP ne razmeji statusa otroka s posebnimi potrebami (po, za potrebe predmetne kazenske zadeve povsem irelevantnih določbah ZUOPP) od statusa oškodovane s potrebo po zaščiti, ki temelji na določbi 144. člena ZKP (torej oškodovanke, katere osebna pravica je s kaznivim dejanjem znatno prekršena, pa zaradi njenih osebnih značilnosti ali ranljivosti, zaradi narave, teže ali okoliščin kaznivega dejanja ali zaradi ravnanja obdolženih ali oškodovane v predkazenskem ali kazenskem postopku in izven njega obstaja posebna potreba po varstvu njene osebnostne celovitosti pri posameznih dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku). V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) morajo sodišča, kadar opustijo neposredno zaslišanje obremenilne priče, celovito in skupaj presoditi tri vprašanja: (i) ali so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče; (ii) ali je izjava priče (v smislu 6. člena EKČP) edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba; (iii) ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da izpoved B. B. še zdaleč ni edini obremenilni dokaz zoper obdolžena, saj je imelo prvostopenjsko sodišče za ugotovitev kaznivih dejanj na škodo tedaj mladoletnice utemeljeno podlago tudi v drugih dokazih.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2. KZ-1 člen 122, 122/2.
pripor - podaljšanje pripora - skrajšani postopek - ponovitvena nevarnost
Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivih dejanj, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih so bila dejanja storjena.
Ali je obdolženec resnično uresničil zakonske znake očitanih mu kaznivih dejanj, ali jih je storil v stanju prištevnosti in ali je zanje tudi krivdno odgovoren, pa se bo ugotavljalo v nadaljevanju postopka po opravljeni glavni obravnavi.
podaljšanje pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - izvajanje dokazov v preiskavi
Ob tem, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so priče, zaslišane v preiskavi, potrdile očitke v zvezi s konkretizacijo kaznivih dejanj, ki bremenijo obdolženca, so pritožbeni očitki, da te priče utemeljenega suma niso dodatno podkrepile, neutemeljeni. Bolj konkretiziranega odgovora pa sodišče druge stopnje na tem mestu ne more podati, saj so pritožbene trditve v zvezi s tem očitkom povsem pavšalne. Zato zgolj poudarja, da je sodišče prve stopnje, na podlagi v točki 6 obrazložitve navedenih dokazov, pravilno zaključilo, da je utemeljeni sum še vedno izkazan, saj je ob tem, ko (med drugim) iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da tako prepoznava prič, ki so obdolženca videle med vlamljanjem, kot tudi poročila o preiskavah Nacionalnega forenzičnega laboratorija obdolženca povezujejo s kraji očitanih kaznivih dejanj, verjetnost, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih ni. Zato tudi pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da v preiskavi niso bili najdeni predmeti, ki bi jih naj obdolženi odtujil, ter nahrbtnik, ki naj bi ga pri tem nosil, ob vseh ostalih ugotovitvah sodišča prve stopnje (prepoznava, ujemanje zavarovanih sledi z vzorci, odvzetih obdolžencu) na razumnost in pravilnost tega zaključka ne more vplivati.
ZZK-1 člen 27, 27/3, 40., 40/1, 40/1-8, 98, 98/4, 100a, 148. GZ-1 člen 94. ZIN člen 30.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba - izvršljiva inšpekcijska odločba - odločba o izreku inšpekcijskega ukrepa - odločanje zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti - obvestilo državnega organa - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Po 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. GZ-1 drugačne določbe nima. Povedano pomeni, da je podlaga vpisu tudi odločba, ki še ni dokončna ali pravnomočna, je pa glede na določbo 30. člena ZIN izvršljiva. Ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo upravnega organa, ki mu je priložena odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, mora vpis opraviti po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni še drugi pogoji po 148. členu Zakona o zemljiški knjigi.
podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - relevantne okoliščine
Priče niso izpovedovale o samem dogodku, ki je predmet obtožnice, temveč o deložaciji, ki jo je izvajal izvršitelj A. A. že pred obravnavanim dogodkom. Te izpovedbe so lahko upoštevne le kot okoliščine, ki vplivajo na presojo osebnosti obtoženega, ne pa na sam obstoj utemeljenega suma, da je storil očitani mu kaznivi dejanji.