Tožnika nista dokazala, da bi za gradnjo hiše izdano gradbeno dovoljenje vključevalo tudi dovoljenje za gradnjo nadstrešnice, ki jo je zato treba šteti za nelegalno zgrajen objekt.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Določilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je treba razlagati v smislu, ali želi prosilec s pravnim sredstvom, za katerega prosi za BPP, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve BPP. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v nikakršni povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je treba ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno; pričakovanje, da bo oproščen, pa to po svoji naravi ne more biti.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135. URS člen 2, 15, 15/3, 15/5, 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacij javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek za dostop do informacij javnega značaja in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil; za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe nedopustno poseženo glede na to, da prosilec očitno ne potrebuje več zahtevanih podatkov in je od zahtevka odstopil. V primeru zavrženja in tudi zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prizadeti stranki v nasprotju z njeno jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino ter upoštevaje načelo pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem bo toženka z umikom zahtevka prizadete stranke morala ravnati ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bilo v skladu z načelom pravne države, ki lahko zajema tudi načelo pravičnosti, če bi morala toženka poravnati stroške postopka tožniku. Zato je sodišče glede stroškovnega zahtevka uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.
Iz tretjega odstavka 23. člena ZSRT izhaja, da je zavezanec za plačilo turistične takse tudi tisti, ki je lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, in to ne glede na to, ali to stanovanje uporablja oziroma ali je to stanovanje opremljeno za uporabo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - delni odvzem poslovne sposobnosti - soglasje skrbnika za posebni primer
Ker tožnik, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZUP ne more samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi moral organ skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - skrbnik za posebni primer
Toženka je odločitev oprla na nepravilno stališče, da tožnik ne more biti stranka v postopku. Prošnjo za BPP je namreč vložila oseba (tožnik), ki je omejeno procesno sposobna glede upravnih postopkov. Takšno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik. Glede na navedeno bi moral organ za brezplačno pravno pomoč skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 22. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8.
Dohodek, ki ga tožnik prejema iz Avstrije zaradi delovne nezmožnosti, se obdavči v državi rezidentstva prejemnika dohodka. Način obdavčitve pa določa ZDoh-2.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - čas pridobitve nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna vrednost kapitala, navedena v pogodbi, ne pa vrednost, navedena v aneksu k prodajni pogodbi.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ni razvidno, da bi bila tožnica seznanjena z določbo 98. člena ZDoh-2, po kateri se v vrednost kapitala ob pridobitvi ob nabavni vrednosti kapitala vštevajo tudi stroški, določeni s tem členom. S tem pa se po presoji sodišča v danem primeru dejansko stanje, relevantno za določitev pravilne davčne osnove, ni ugotavljalo v celoti in v smislu 7. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo
V (pri)tožbenem postopku se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj oziroma spornost terjatve iz sklepa, glede na povedano niso pomembni za odločitev in jih zato sodišče pri odločanju ni upoštevalo.
ZUS-1 člen 71, 71/2. OZ člen 718. ZDDPO-1 člen 11, 20. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dobička pravnih oseb - poslovanje med povezanimi osebami - licenčna pogodba - licenčnina - davčno priznani odhodki
Obstoj podlage za upoštevanje plačila tožnika za licenčnino kot davčno priznanega odhodka ni izkazan. Tožnik ni uspel dokazati, da so bile zaračunane sporne storitve potrebne in dejansko opravljene, kot tudi ne, da so bile opravljene za tožnika. Računi, ki jih je prvostopenjski organ organ vsebinsko ocenil kot neverodostojne knjigovodske listine, v dani obliki ne predstavljajo podlage za davčno priznanje izkazanih odhodkov v smislu 11. člena ZDDPO-1 oziroma 12. člena ZDDPO-2 ter 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člen ZDDPO-2.
Pravilna je odločitev, da odhodki, ki so nastali v zvezi s prodajo proizvodov A. s strani podjetja D. d.o.o. niso davčno priznani, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti in niso skladni z običajno prakso v smislu 20. člena ZDDPO-1.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožnica, ki je opravljala dejavnost samostojne podjetnice, je imela na dan 15. 3. 2012 davčni dolg v višini 35.398,45 EUR in davčnemu organu skoraj tri leta ni oddajala obračunov za prispevke za socialno varnost za zasebnika in za zaposlene pri zasebniku, čeprav je bila k temu večkrat pozvana. Poleg tega pa je bila direktorica družbe, ki je imela na dan 4. 5. 2012 davčni dolg v višini 123.690,36 EUR. Tožena stranka je zato utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
tujec - nezakonito prebivanje v RS - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Tožnik je v državo vstopil izven mejnega prehoda, zato je policija ob kontroli dne 5. 12. 2011 ugotovila, da je zaradi nezakonitega prebivanja storil prekršek po drugem odstavku 145. člena ZTuj-2, za kar mu je bil izdan plačilni nalog za globo v znesku 800 EUR. Navedena dejstva pa že predstavljajo dejansko podlago za izdajo odločbe o vrnitvi.
Ob ugotovitvi, da tožnik zavestno ne spoštuje pravnega reda RS in niti pravnega reda EU, ter ob dejstvu, da ni izkazal, da dejansko prispeva k preživljanju mladoletnih otrok ter tudi ne dejstev, ki bi kazala na vrsto in resnost težav, s katerimi bi se v primeru njegovega odhoda iz RS morala soočiti žena in mladoletni sin, sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru z izpodbijanim ukrepom ni bilo prekomerno poseženo v tožnikovo pravico do družinskega življenja.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi
V danem primeru ni odločilna cena, ki je navedena v pogodbi, ne glede na to, ali je bila resnična pogodbena cena ali ne, pač pa taka, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve.
Toženka je tožniku - prosilcu za mednarodno zaščito utemeljeno omejila gibanje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ. Ugotovila je namreč, da so bili tožnikovi prstni odtisi v bazo EURODAC posredovani že dvakrat s strani Švedske. Poleg tega je tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep. Ilegalen prehod meje sicer sam po sebi ne more pomeniti, da je tožnik izrazito begosumen, vendar pa ilegalno prehajanje meja vsekakor predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil morebitno njegovo predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno. Z navedbami napačnega imena oziroma spreminjanjem svojih izjav (tako glede osebnega imena kot glede ciljne države) pa tožnik tudi ni verodostojen. Glede na povedano bo (le) z izrečeno omejitvijo gibanja mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Slovenije v času ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, in da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje pristojna druga država, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - aneks k prodajni pogodbi
Kot merodajna vrednost ob pridobitvi kapitala je odločilna zgolj pogodba, ne pa tudi aneks k prodajni pogodbi, ki nabavno vrednost nepremičnine naknadno dviguje do višine, do katere je v nadaljevanju tožnik sporno nepremičnino odsvojil novima kupcema.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 36.
obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca - prispevki za socialno varnost
Ker so tožnikovi prejemki (skupaj s prejemki tožnikove žene in ob upoštevanju članov družine tožnika), v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge presegli dohodkovni kriterij iz 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila, tožnik pogoja za obročno plačilo nedvomno ni izpolnjeval, pri čemer je tudi pravilno, da prvostopenjski organ pri ugotavljanju dohodkov ni upošteval kreditov tožnika in njegove žene, saj tega ne predvidevata ne zakon in ne Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Odločitev v zapuščinskem postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki, v katerem se ugotavlja dediče denacionaliziranega premoženja, ni predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, v katerem se odloča o vračilu denacionaliziranega premoženja. Za vložitev zahteve za denacionalizacijo namreč zadošča, da je pravno nasledstvo verjetno izkazano, kar pa je v obravnavanem primeru nedvomno bilo, ne glede na (sedaj) izdani akt Okrajnega sodišča v Radovljici. Tako lahko vložitev zahteve s strani (po mnenju tožnice) neupravičenega vlagatelja (torej vlagatelja, ki naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahteve po ZDen) le vprašanje morebitne napačne uporabe materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica kot zavezana stranka v obravnavanem postopku uveljavljala z rednim pravnim sredstvom (pritožbo) pred upravnim organom in nato v nadaljevanju tudi v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Iz zahteve za denacionalizacijo z dne 29. 6. 1962 je jasno razvidno, da je upravičenka zahtevala le vračilo z odločbo nacionalizirane ji stavbe, ne pa tudi vrta na parc. št. 70, sedaj 112 m2 dvorišča, vpisanega na parc. št. 756/1, zato je upravni organ tožnikovo zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 13. 8. 2008 utemeljeno zavrgel kot prepozno.