brezplačna pravna pomoč - soglasje za mediacijo - odklonitev soglasja za mediacijo
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku, pravilno ocenila, da tožnik s tem ni izpolnil pogoja iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP. Res je sicer, da je bila ponudba za mediacijo poslana le tožniku osebno in ne njegovemu odvetniku. Je pa tožena stranka po tem, ko je bilo s strani druge stranke dano soglasje za mediacijo, o tem seznanila tožnikovega odvetnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za odločanje relevantni predpis - obvezna obramba - pripor - zagrožena kazen zapora
Obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja.
Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tretjem odstavku 3. člena ZBPP. Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba določil ZBPP.
zahteva za izdajo fotokopij izpisov - pravni interes
V konkretnem primeru je organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožnice za izdajo fotokopij iz razloga, ker z zahtevanimi listinami ne razpolaga, razen v enem primeru. Za vpogled v to listino oziroma za fotokopijo te listine, pa je treba izkazati pravni interes, ki pa ga tožnica ni izkazala.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja
V obnovljenem postopku je bilo na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda pri družbi A. d.d. - v stečaju ugotovljeno, da je navedena družba tožnici izplačevala določene zneske gotovine, za katero ne tožnica ne družba nista dokazali, da je bila porabljena za poslovanje družbe oziroma da je bila vrnjena družbi. Obravnavana izplačila je zato šteti za druge prejemke iz delovnega razmerja, ki pri prvotni odmeri dohodnine tožnice niso bili upoštevani in se zato upoštevajo v postopku obnove.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi - zvišanje cene nepremičnine po izdaji davčne odločbe - zahteva za dodatno odmero davka
Kasneje predložena aneksa k prodajni pogodbi, ob upoštevanju zakonske ureditve, ne predstavljata podlage za zahtevano dodatno odmero davčne obveznosti.
Odločba o odmeri davka na promet nepremičnin je pravnomočna in izven pogojev, ki jih določa zakon, nespremenljiva. V zakonu pa tudi ni podlage za to dodatno odmero davka na promet nepremičnin. Ta se namreč odmeri le od prometa nepremičnin, ki pa z aneksoma ni bil opravljen in zato na njuni podlagi tudi ni nastala davčna obveznost.
obročno plačilo davčnega dolga - odpis davčnega dolga - razširitev zahtevka
Tožnica je v svoji vlogi, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, zaprosila za obročno plačilo davčnega dolga. Prošnja za odpis davčnega dolga, ki jo je prvič dala v pritožbi, pomeni razširitev zahtevka, ki v skladu z določbami ZUP ni dopustna, zato je pritožbeni organ pritožbene ugovore v tej zvezi utemeljeno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Kot pogoj za odobritev BPP se zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Tako je organ za BPP po določbi 24. člena ZBPP dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi.
ZDDPO-2 člen 62, 62/1, 63, 64, 65, 66, 67. ZUS-1 člen 71, 72. URS člen 8. Konvencija, sklenjena med vlado republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne Gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom člen 24, 24-1.
davek od dohodka pravnih oseb - v tujini plačan davek - dvojno obdavčenje - uporaba mednarodne pogodbe - metoda navadnega odbitka - omejitev odbitka v tujini plačanega davka - prenos presežka odbitka
Glede na metodo navadnega odbitka imajo rezidenti Slovenije po ZDDPO-2 in po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odštejejo znesek davka, ki je bil plačan od dohodkov izven Slovenije. Dvojno obdavčenje se uveljavlja v davčnem obračunu, ki ga rezident v Sloveniji sestavi in predlaga za davčno obdobje, odbitek tujega davka pa je mogoč le v primeru, če so tuji dohodki (v bruto znesku) vključeni v davčno osnovo. Nato se davčna obveznost, izračunana od celotnih dohodkov, zniža za davek, ki ga je plačal od tujih dohodkov v državi vira. Pri tem so določene omejitve, katerih namen je preprečiti višji odbitek davka, kot bi znašal davek na tuje dohodke v Sloveniji, če odbitek ne bi bil možen. S tem je osnovni namen enak, kot se zasleduje z metodo navadnega odbitka po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja, po kateri odbitek v nobenem primeru ne sme presegati zneska davka, ki bi se na tuje dohodke plačal v Sloveniji. S tem je določen najvišji mejni znesek, ki ga še lahko doseže odbitek in ki je enak tistemu iz prvega odstavka 63. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
V navedenem smislu je razumeti prepoved prenašanja presežka odbitka v naslednja ali pretekla davčna obdobja iz 66. člena ter določbe 67. člena zakona, po katerih je najvišji možni odbitek omejen še z višino davčne obveznosti v davčnem obračunu ter hkratno prepovedjo, da se odbitek, ki presega znesek tega davka, ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja. Prenašanja odbitka davka v drugo davčno obdobje, ki ga uveljavlja tožnica, glede na vsebino 24. člena tudi Konvencija ne omogoča. Osnovni cilj Konvencije je izognitev dvojnemu obdavčenju istih dohodkov in ne zmanjševanje davčne obremenitve kot takšne oziroma celo vračanje v tujini plačanega davka.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje
Za odločitev je bistveno, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in ne sodi v pristojnost davčnega organa, zato se v postopku odmere davka na dediščine in darila obravnava po pravilih ZUP za reševanje predhodnega vprašanja.
ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke Javnega razpisa za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov oziroma pogoj iz 8. točke 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 20013, to je pogoj, da je bil prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločitev temelji na uradnih podatkih – odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan na zavarovalni podlagi 051 - kot nosilec kmetijske dejavnosti, ampak na zavarovalni podlagi 005 – kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na uradnih podatkih ZPIZ, pravilna in zakonita.
denacionalizacija - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu
Glede na to, da je v predmetnem denacionalizacijskem postopku stranka z interesom nastopala kot zavezanec (pasivna stranka), vlagatelji zahteve za denacionalizacijo pa kot upravičenci (aktivna stranka), kar pomeni, da gre za nasprotujoče si interese denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev, je treba v zvezi z vprašanjem povrnitve stroškov postopka uporabiti določbi drugega in tretjega odstavka 114. člena ZUP/86.
V skladu z določbami Odvetniške tarife, podatki v upravnem spisu ter priglašenimi in obrazloženimi stroški odvetnika je prvostopni organ tudi po višini pravilno odločil o stroških zastopanja zavezanca, stranke z interesom, ki so bili potrebni in opravičeni v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - umik vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepoved vlaganja novih prošenj
V zadevi je bistveno za odločitev, da tožnica v vlogi za dodelitev BPP ni navedla vseh podatkov, ki se tičejo njenega premoženja. Zato je potrebno šteti, da je te podatke zamolčala. Že omenjeno dejstvo pa je dovolj za izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP. S kasnejšim umikom vloge za dodelitev BPP tudi po mnenju sodišča ni mogoče zagovarjati stališča tožnice, da posledično ni prišlo do izpolnitve zakonskega stana iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
V 271. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun. To je po presoji sodišča zadnja možnost, ko lahko zavezanci uveljavljajo navedeno olajšavo.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedeni sklepom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor upnika
ZFPPIPP v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. tč. prvega odstavka) ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. tč. prvega odstavka). Sodišče prve stopnje je začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti. Vlagatelj ugovora mora, skladno s 435. členom ZFPPIPP, izkazati, da ne obstaja izbrisni razlog, v obravnavani zadevi izbrisni razlog po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, ker gre za dvoetažen objekt, namenjen bivanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nepremičnina - hipoteka
Toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 člen 3, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c. ZMZ člen 59, 59/3.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - umik prošnje za mednarodno zaščito
Toženka je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo tožnik predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje.