gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela - značilna parcelacija v enoti urejanja prostora
V predmetni enoti urejanja prostora zaradi premajhnega števila obstoječih objektov ni mogoče govoriti o tipični širini gradbene parcele, zato tudi ni utemeljen ugovor, da gradbena parcela ne izpolnjuje pogoja iz šestega odstavka 75. člena OPN, po katerem se mora širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, prilagajati tipični širini v posameznem naselju.
Dogovor o tem, kako bosta stranka in odvetnik vzdrževala stike zaradi potreb postopka, je stvar njunega medsebojnega razmerja, ne pa okoliščina, ki bi z vidika določb ZUP vplivala na ravnanje upravnega organa.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Glede na zakonodajalčev namen in dejstvo, da se zdravniška specializacija po ZZdrS praviloma pridobi po opravljeni specializaciji in se zaključi s specialističnim izpitom, sodišče meni, da je treba določbo 18.a člena razlagati tako, da lahko specialistični naziv na podlagi dela pridobijo zdravniki specialisti, ki so do preteka treh let po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, to je področja, ki je pred sprejemom nove (ožje) specializacije zajemalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija.
Iz določb Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov izhaja le, da je vsebina vloge, ki jo vloži zdravnik specialist - učitelj drugačna od tiste, ki jo vloži zdravnik specialist, ki ni učitelj. Zato 60. člen Pravilnika ne daje (mimo zakona niti ne bi mogel) nikakršne podlage za sklep, da so pogoji za pridobitev specialističnega naziva za zdravnike specialiste, ki so pridobili učiteljski naziv, drugačni, kot so določeni v 18.a členu ZZdrS.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - veteranski dodatek
Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, je tožnik pridobil po prejšnji ureditvi prvega odstavka 15. člena ZVV, ko so to pravico imeli vsi vojni veterani, socialnoekonomske razmere pa pri tem niso bile pomembne in se niso ugotavljale. Po spremenjeni ureditvi ta pravica pripada le vojnim veteranom, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.
ZUJF je pričel veljati 31.5.2012 (251. člen), izpodbijana odločba pa je bila izdana 26.10.2012. Z njo se tožniku pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ne jemlje za nazaj, niti za čas pred izdajo uveljavitvijo zakona niti za čas pred izdajo izpodbijane odločbe, temveč za naprej, tj. od 1. 1. 2013 dalje.
Odlok o oglaševanju v Občini Grosuplje člen 1, 2, 4, 6, 10, 14, 15, 18. ZGO-1 člen 3, 26. URS člen 33, 67.
ukrep medobčinskega inšpektorja - oglasni objekt - začasni oglasni objekt - vozilo - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - prepoved oglaševanja na zasebnih površinah
Glede na primeroma in odprto podano opredelitev začasnega oglasnega objekta je kot takšen oglasni objekt v smislu določb Odloka o oglaševanju v Občini Grosuplje mogoče šteti tudi na tovorni prikolici za osebna vozila vgrajeni pano z oglasnimi sporočili.
Navedeni odlok ne le zahteva dovoljenje občine za postavitev vsakega začasnega oglasnega objekta, pač pa oglaševanje na zasebnih površinah in objektih, ki ni oglaševanje lastne registrirane dejavnosti, v celoti prepoveduje. Za sprejem takšne ureditve bi morala biti podana jasna in neposredna zakonska podlaga, ki je v obravnavanem primeru ni.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopnega organa, za katero pa iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku vročena 18. 12. 2012, zato je naslednji dan 19. 12. 2012 začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta rok se je iztekel v četrtek 17. 1. 2013, zato je tožba, vložena dne 18. 1. 2013, vložena prepozno.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito izključno z namenom odložitve prisilne odstranitve - preganjanje - resna škoda - samovoljna zapustitev azilnega doma - splošna verodostojnost prosilca
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani policije in teroristov ter da je preganjan, ker je pripadnik Berberov. Ker je s tem navajal okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma resno škodo, je toženka napačno uporabila določbe pospešenega postopka; morala bi bodisi bolj konkretno izpeljati intervju s prosilcem ob sprejemu prošnje ali pa z njim izvesti osebni razgovor.
Toženka bi smela določilo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Dejstvo, da je trikrat samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil tekom postopka, je vsekakor okoliščina, ki ne govori v prid tožnikovi verodostojnosti, vendar v obravnavanem primeru ne zadošča za uporabo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ. Vse tri tožnikove pobege je mogoče do neke mere pripisati njegovi mladostniški lahkomiselnosti in ne morejo biti odločilni za zavrnitev prošnje z argumentom, da je tožnik, ker ni počakal na konec postopka, prošnjo vložil samo za to, da bi preprečil prisilno odstranitev. Prav pa je, da so ti pobegi upoštevani v celoviti dokazni oceni o tožnikovi verodostojnosti, ko bo toženka v ponovnem postopku izvedla popoln ugotovitveni postopek.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 65/5, 67, 67/2, 69, 69/1. ZVPSBNO člen 1, 1/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev sodišča - odškodninski zahtevek
Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda.
V postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne gre za "sojenje" v smislu prvega odstavka 1. člena ZVPSBNO, ampak v tovrstnih upravnih postopkih sodišče kot nosilec sodne oblasti odloča po pravilih splošnega upravnega postopka in ne sodi.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je pravilno ugotovila, da obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo dejansko nahajal na Hrvaškem, in ker iz dokumentacije upravne zadeve ni mogoče z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavanje njegove prošnje odgovorna Slovenija ali Hrvaška, v katero je vstopil ilegalno iz Srbije ali iz BiH, je tožniku utemeljeno omejila gibanje. Obrazložila je tudi, da je le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zanesljivo zagotoviti, da bo tožnik zares ostal na območju Slovenije, zato po presoji sodišča ne gre za nesorazmeren in nepotreben ukrep.
Tožbeno stališče, da bi se moralo v času omejitve gibanja že vedeti, katera država je pristojna za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ni pravilno, prvi odstavek 59. člena ZMZ namreč tega ne zahteva.
ZVMS člen 20, 81, 85, 92. Pravilnik o boleznih živali člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - preprečevanje in zatiranje kužne bolezni - ustna odločba
V obravnavanem primeru je sporno, ali je bila utemeljeno izdana ustna odločba na zapisnik o usmrtitvi sedem okrasnih golobov, potem ko je prvostopenjski organ ponovno potrdil prisotnosti AKK pri golobih oz. enemu od njih. Glede na ugotovljene rezultate laboratorijskih preiskav in pojav kliničnih znakov AKK pri golobih ter neuspešnosti odrejenih ukrepov iz 2. točke četrtega odstavka 20. člena Pravilnika je bil v obravnavanem primeru utemeljen ukrep po 1. točki četrtega odstavka 20. člena Pravilnika.
ZKme-1 člen 4. SPZ člen 49. Uredba o ukrepih 1., 3., in 4., osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 11, 13, 13/1, 13/1-3, 13/2. ZUP člen 144.
javni razpis - razvoj podeželja - prevzem kmetije - zaščitena kmetija - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Prevzema se kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemanju kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča, ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo.
Za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema so relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v zemljiško knjigo.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila - domneva strinjanja s predlagano mejo
V upravnih spisih ni tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, zato je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - cenitev sodnega cenilca
V obravnavnem primeru prvostopenjski organ vrednosti nepremičnine iz prodajne pogodbe ni mogel primerjati z njeno posplošeno tržno vrednostjo, ker ta nesporno ni bila ugotovljena.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko pri odmeri davka ni upošteval prodajne vrednosti iz pogodbe, temveč vrednost, določeno na podlagi cenitve sodnega cenilca.
Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.
Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.
ZUP člen 67, 67/1, 260, 260/1, 260/1-1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - obnova postopka - novo dejstvo
Tožnici sta v obnovi postopka uveljavljali nekaj novega v dejanskem stanju, kar sta morali dokazati; uveljavljali sta, da naj bi bila meritev v elaboratu IDPOS 6222 napačna, ker je bila napačno interpretirana meritev v IDPOS 188, kar izkazuje primerjava IDPOS 186 iz leta 1954 in IDPOS 188 iz leta 1957 (v obeh IDPOS je zapisana enaka širina stavbe). Glede na navedeno se je upravni organ zmotno opredelil do uveljavljanega obnovitvenega razloga s tem, ko je menil, da sta obnovo postopka predlagali na podlagi novega dokaza – poročila sodnega izvedenca, ki pa ni nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ker je nastal po izdaji odločbe o evidentiranju urejene meje. Tožnici sta uveljavljali kot obnovitveni razlog novo dejstvo, ki pa je po nastanku staro dejstvo – prejšnje izmere, ki so se nanašale na isto parcelo. To dejstvo sta dokazovali s poročilom sodnega izvedenca in s fotografijami. Kolikor upravni organ kot nov dokaz zavrača stare fotografije stavbe z utemeljitvijo, da se tako ne more dokazovati katastrska meja, je njihov pomen treba ocenjevati o okviru ureditve priprav na mejno obravnavo (30. člen ZEN), ko se ugotavlja potek meje po podatkih zemljiškega katastra.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - prošnja na obrazcu - zavrženje vloge
Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je moral organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, prošnjo zavreči.
Organ za BPP po uradni dolžnosti sam ne pridobiva manjkajočih podatkov, ki so obvezna sestavina prošnje. Te mora navesti prosilec, njegove podatke pa organ preverja preko podatkov uradnih evidenc.