DDV - vračilo DDV - vračilo DDV zavezancem, ki nimajo sedeža v RS - vložitev zahteve v elektronski obliki - vročanje poziva na dopolnitev po določilih ZUP
Za vložitev zahteve v elektronski obliki je predpisan način vložitve take zahteve (to je preko portala), ni pa iz zakonskih določb ZDDV-1 razvidno, da bi bilo predpisano na kakšen način organ v elektronski obliki pozove vlagatelja na dopolnitev vloge. Davčni organ bi moral v primeru, če iz specialnih določb, ki so relevantne v konkretnem postopku, ne izhaja, na kakšen način naj se opravi poziv po elektronski poti, glede vročanja po elektronski poti upoštevati določbe ZUP (varni elektronski naslov), oziroma v primeru, če vročitev na tak način ni mogoča, zahtevo za dopolnitev vloge tožniku vročiti z osebno vročitvijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru niso podani verjetni izgledi za uspeh. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, morata biti namreč izpolnjena oba (subjektivni in objektivni) pogoja kumulativno.
Stari upravnik lahko svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra varuje le v okviru presoje izpolnjenosti pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega roka. Ti dejstvi pa je prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upošteval.
ZSpo člen 2, 2/5, 16, 37, 38. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 1, 6, 6/1, 6/1-2, 14, 14/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega šprta - javni razpis - registracija športnikov - kategoriziran športnik
Pogoj, da lahko prosilec kandidira na področju dejavnosti vrhunskega športa - programov nacionalnih reprezentanc je, da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo. Ker športniki, ki delujejo v okviru dejavnosti tožeče stranke, nimajo statusa kategoriziranega športnika, je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
Ker tožnik okoliščin, da njegovi športniki zaradi posebnosti (npr. športni invalidi) niso uvrščeni v kategorizacijo ne navaja, v postopku za sofinanciranje do pridobitve ustreznega statusa kategoriziranega športnika ne morejo biti upoštevani niti njihovi uspehi, doseženi na mednarodnih tekmovanjih. Ta okoliščina tožniku omogoča, da začne s postopkom za kategorizacijo športnikov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - vrednost spornega predmeta
V konkretnem primeru je sporno, ali je pri odmeri nagrade tožena stranka upoštevala pravilno vrednost spora oz. ali je pravilno uporabila določbo 23. člena ZOdvT. Tožena stranka mora stroške odmeriti v skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP, po katerem je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP.
mednarodna zaščita - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - osebna svoboda - odvzem osebne svobode - nezakonito prečkanje meje države članice eu - zahtevek za ponovni sprejem
Relevantnost pravice do svobode gibanja se po praksi ESČP pojavlja v kontekstu omejevanja na določeno ozemeljsko področje, na področje določenega dela države, na kraj (mesto) prebivanja, na ozemlje ene države. Ko je bil pritožnik zaprt znotraj posebne zdravstvene institucije, je ESČP primer obravnavalo kot poseg v pravico do osebne svobode in ne kot omejitev gibanja; enako tudi, ko je bil pritožnik omejen na otoku in znotraj tega na okrog 2,5 kvadratna kilometra. Zato je treba, glede na opis izvajanja omejitve gibanja, ki ga je podal tožnik na glavni obravnavi, in primerljivo prakso izvajanja tovrstnih ukrepov v Centru za tujce Postojna, izpodbijani akt šteti kot ukrep, ki pomeni poseg v osebno svobodo oziroma prostost tožnika iz 19. člena Ustave RS.
Na podlagi 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ bi tožena stranka lahko posegla v osebno svobodo tožnika, če bi na podlagi dokaza ali posredne okoliščine ugotovila, da je prosilec ob prehodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice.
Če tožena stranka nemudoma po tem, ko začne izvajati ukrep omejitve osebne svobode, ne pošlje zahtevka za ponovni sprejem pristojni državi po Dublinski uredbi, odločitev o odvzemu osebne svobode ne more prestati strogega testa sorazmernosti.
Tožnik je tožbo v upravnem sporu vložil prezgodaj, saj zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe. Napačen pravni pouk, ki ga je tožena stranka dala v izpodbijani odločbi, pa zanj ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato ima pravico do pritožbe zoper izpodbijano odločbo v roku 15 dni, ki prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožeča stranka je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da prejema izredno socialno pomoč, ob tem pa v obrazcu besedilo "DA" prekrižala, besedico "NE" pa v celoti počrnila. Iz navedenega sledi, da bi morala tožena stranka, skladno z določbami ZUP tožečo stranko pozvati, da ji predloži odločbo CSD oziroma navedeno odločbo sama pridobiti. Po tem, ko bo ugotovljeno, ali je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči, pa bo tožena stranka lahko odločila o dodelitvi BPP.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Niti družba A. d.o.o., katere direktor in edini lastnik je (bil) tožnik, niti tožnik kot fizična oseba v času izdaje izpodbijane odločbe nista imela poravnanih davčnih obveznosti. Kljub temu, da ga je upravni organ prve stopnje pozval, tožnik ni navedel nobenih podatkov in niti ni navedel razlogov nastanka davčnih dolgov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje (domneva nepodrejanja pravnemu redu RS).
upravni postopek - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira predmetni zahtevek tožeče stranke, nista spremenjena glede na njene zahtevke z dne 14. 3. 2011, 30. 3. 2011 in 3. 4. 2011, ki so bili že pravnomočno zavrnjeni, zato je tožena stranka pravilno zavrgla zahtevo za pridobitev prijav.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala biti BPP tožnici dodeljena že iz razloga, ker prejema denarno socialno pomoč. Po določbah ZBPP se namreč BPP dodeli le za tiste zadeve, za katere se lahko upravičeno pričakuje ugodno rešitev.
Ugovor tožeče stranke, da v zadevi ni dopustno izdati dopolnilnega gradbenega dovoljenja, ker še ni bilo izdano enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo hitre ceste Koper - Izola, ni utemeljen. Upoštevaje določbo drugega odstavka 67. člena ZGO-1 se namreč za graditev infrastrukturnih objektov, kar hitra cesta gotovo je, lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za del objekta, oziroma za izvedbo posameznih del, kot je bilo tudi v konkretnem primeru.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - poslovni prostor
Za poslovni del objekta in torej tudi ne za tožničine poslovne prostore, uporabno dovoljenje ni bilo izdano. V obravnavani zadevi torej ne gre za primer, ko bi bilo pridobljeno uporabno dovoljenje za lokal, kakršen je bil po namembnosti opredeljen v gradbenem dovoljenju (v konkretnem primeru kot papirnica), pa bi se mu namembnost kasneje spremenila (v trgovino s prehrambenimi proizvodi ali pekarno), in bi moral gradbeni inšpektor prepovedati njegovo uporabo na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka, kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep navedla zgolj to, da je lastnica nepremičnin v območju urejanja, v katerem je predvidena obravnavana gradnja, zaradi ozkega območja OPPN pa vsaka gradnja infrastrukture posega v njene interese. Pri tem ni navedla niti tega, v katere interese naj bi bilo poseženo, ne tega, na kakšen način naj bi prišlo do tega posega. Takšne navedbe pa zaradi svoje splošnosti povsem onemogočajo presojo, ali bi tožnica s svojo udeležbo res varovala svojo pravno korist, zato se sodišče strinja s presojo toženke, da ni verjetno izkazala okoliščin, na katere opira predlog za obnovo postopka.
upravni spor - začasna odredba - pravnomočna ustavitev postopka v upravnem sporu - ustavitev postopka z začasno odredbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
O zahtevku za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila tožnica, je bilo že odločeno. Sodišče je torej že odločilo o vseh zahtevkih in že iz tega razloga predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen. Iz izreka sklepa o začasni odredbi izhaja, da velja le do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, kar pomeni, da je začasna odredba z dnem pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka v celoti prenehala veljati. Sodišče zato postopka začasne odredbe ne more ustaviti, kot je predlagala toženka, in je zato tudi njen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostavni objekt
Že v odločbi upravnega organa druge stopnje je ustrezno pojasnjeno, zakaj že prej zgrajeni zid, tudi če ne bi bil v glavnem porušen, ne bi bil legalen glede na določbo 120. člena ZGO-1B, in sicer zaradi njegove višine do 2,4 m. Pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja je namreč pred začetkom uporabe tega zakona določal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki je med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, uvrstil tudi zidane varovalne ograje, če njihova višina ni presegala 2,2 m.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leseni skladiščni objekt - objekt za opravljanje dejavnosti
Zakon o urbanističnem planiranju je v 19. členu določal, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurniki in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana in njegove družine, pri čemer je objekte, ki se štejejo za pomožne objekte, predpisala občinska skupščina. Da bi šlo v obravnavanem primeru za gradnjo takega objekta, ki je bil kot pomožni objekt določen v občinskem predpisu, veljavnem v času gradnje, tožnik ni uveljavljal ne v upravnem postopku niti tega ne trdi v tožbi.
URS člen 22, 23, 25. ZUS-1 člen 4, 22, 22/1, 32, 36, 36/1, 36/1-2, 66. ZPP člen 181, 181/3. ZUP člen 9. Poslovnik komisije za preprečevanje korupcije člen 52, 52/4,.
komisija za preprečevanje korupcije - osnutek ugotovitev v konkretnem primeru - sestava komisije - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor - sodelovanje v dokaznem postopku - vmesni ugotovitveni zahtevek - začasna odredba
Iz osnutka ugotovitev o konkretnem primeru izhaja, da je komisija odločala v sestavi dveh članov (predsednik komisije se je iz odločanja namreč izločil) in odločitev sprejela soglasno, iz česar sledi, da so bila v obravnavanem primeru upoštevana pravila za veljavno odločanje toženke. Tako tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS na ta način ni bila kršena.
Ker ima tožnik varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, pomeni, da je njegov tožbeni očitek o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave neutemeljen. Iz enakega razloga tudi ni pritrditi tožniku, da mu je bilo poseženo v pravico iz 23. člena Ustave, saj je možnost vložitve upravnega spora pred naslovnim sodiščem izkoristil in spor sprožil. Tožnik je tudi imel možnost izjave na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru (ki jo je tudi izkoristil in nanj odgovoril), kar pomeni, da ne drži, da ima tožnik šele v tem upravnem sporu možnost upoštevanja njegovih argumentov na posredovani osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, zaradi česar tudi iz tega razloga kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS ni podana.
Ne gre za vprašanje obstoja t.i. prejudicialnega pravnega razmerja oziroma pravice, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari, to je o ugotovitvi nezakonitosti posega toženke v tožnikove ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku, saj morebitna ugotovitev nezakonite sestave senata toženke ne predstavlja temelja za odločitev o ugotovitvi nezakonitosti posega v tožnikove uveljavljane ustavne pravice zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku pred izdajo in vročitvijo osnutka ugotovitev o konkretnem primeru. Gre namreč za nov zahtevek, s katerim tožnik razširja svojo tožbo. Ker pa je bil tožnik z vročitvijo osnutka ugotovitev, ki ga je prejel skupaj z dopisom toženke seznanjen tudi s sestavo komisije, kateri je ugovarjal tudi v svojem odgovoru na osnutek, to pomeni, da ta zahtevek uveljavlja prepozno glede na 28. člen ZUS-1, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 vmesni ugotovitveni zahtevek tožnika bilo treba zavreči.
Ker obravnavani postopek ni v fazi ''tik pred objavo ugotovitev na spletni strani ali tiskovni konferenci'', tožnik pa na to postopkovno fazo veže svoje trditve o škodi, je treba ugotoviti, da zatrjevana škoda ni izkazana, zaradi česar je tudi zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe treba zvrniti.
ZSZ (1984) člen 60, 60/2, 62, 62/1. ZGO-1 člen 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Morebitna odmera oziroma neodmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati na namembnost zemljišča, opredeljeno v prostorskih aktih, oziroma kako drugače posegati v tožnikovo nepremično premoženje.