davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti
Res je, da je v izreku izpodbijanega sklepa o izvršbi navedeno, da se z njim nadomestita tudi dva začasna sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Nista pa, kot izhaja tudi iz odločbe o pritožbi, predmet tega davčnega postopka, pač pa sta bila izdana v skladu s 111. členom ZDavP-2 in sta predmet samostojnih postopkov s samostojnimi pravnimi sredstvi. Te je tožnica v postopku tudi uporabila. S presojanjem, ali so bili začasni sklepi o zavarovanju izpolnitve njene obveznosti do davčnega organa izdani pravilno in zakonito, bi prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev oziroma dvakratnega odločanja o isti stvari, kar pa ni dovoljeno.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kolikor se bo v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugotovilo, da je predlog utemeljen, in se bo vrnitev v prejšnje stanje dovolila, se bo postopek v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZUP vrnil v stanje pred izpodbijanim sklepom o pritožbi in odpravile vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude. To pa pomeni, da tožnik ne bo v ničemer prizadet zato, ker se o predlogu še ni odločalo, oziroma ker se o predlogu ni odločalo, še preden se je odločalo o pritožbi.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi - zvišanje cene nepremičnine po izdaji davčne odločbe - zahteva za dodatno odmero davka
Zgolj naknadna sprememba pogodbe v delu, ki se nanaša le na višino kupnine, ne pomeni obenem tudi ponovnega prometa nepremičnine.
Za obdavčitev so pravno relevantna le dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Zato po mnenju sodišča obravnavanih aneksov, sklenjenih po vložitvi davčne napovedi in po izdaji davčne odločbe, ni mogoče upoštevati.
Javni razpis je določil, kako mora biti ovojnica označena, določil je tudi sankcijo za primer, da vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisne dokumentacije, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem vnaprej znano. Tožena stranka ima podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto. Razpis ne predvideva dopolnitev vlog v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave za razpis. Edini namen zapisa na ovojnici kuverte je, da se brez dvoma ugotovi na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša. Ta namen tudi opravičuje v razpisu in pravilniku določeno sankcijo. V danem primeru pa je bil dvom na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, z nepravilno označbo na kuverti vzpostavljen. Glede na to, da se v danem primeru ZUP uporablja le primeroma, je potrebno v postopku glede razumljivosti in popolnosti vloge uporabiti strožji standard kot ga določajo splošna določila ZUP-a oziroma njegov 67. in naslednji členi. Zato je bilo zavrženje vloge tožeče stranke pravilno in utemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
V ponovljenem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči je tožena stranka sprejela pravilno odločitev glede na to, da je pravdno sodišče prosilčev predlog za obnovo postopka zavrglo. To je okoliščina, na podlagi katere je tožena stranka pravilno presodila, da dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v istem pravdnem postopku, ne bi imelo izgledov za uspeh in ga torej ni razumno vlagati.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-6.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s primerjavo storitev prijavljene znamke, glede katerih je zaključila, da niso podobne storitvam prejšnje znamke Skupnosti tožnika, navaja zgolj, da je gospodarska panoga drugačna, da so različni ponudniki in končni potrošniki storitev, kraj njihovega izvajanja, namen storitev ter tržni oziroma distribucijski kanali. Ti kriteriji za odločitev glede (ne)podobnosti prijavljene znamke s prejšnjo znamko tožnika so sicer pravilni, vendar pa jih toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretizirala in razložila, zakaj konkretno se posamezne sporne storitve prijavljene znamke razlikujejo od storitev prejšnje znamke tožnika. Pojasniti bi torej morala, kateri so ponudniki in končni potrošniki posameznih prijavljenih storitev, za razliko od ponudnikov storitev prejšnje znamke tožnika, konkretno kateri je kraj njihovega izvajanja, namen ter tržni oziroma distribucijski kanali.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZSpo člen 64. ZUreP-1 člen 80. ZPNačrt člen 105.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Zakonskih določb 64. člena ZSpo ni mogoče razlagati tako, da športna društva in lokalne skupnosti, ki so na tej podlagi pridobile lastninsko pravico, olastninjenje nepremičnin lahko uveljavljajo kot oviro za vračilo nepremičnine v naravi v smislu tretjega odstavka 16. člena ZDen v absolutnem smislu.
Ovire za vrnitev nepremičnine v naravi je treba ugotavljati, kot so uveljavljane in v skladu z relevantnimi določbami ZDen o ovirah za vrnitev nepremičnin. Tudi če se uveljavlja oviro po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba obstoj kompleksa dokazati.
V postopku denacionalizacije je za odločanje pravno pomembno stanje ob vračanju. Glede na to upoštevanje stanja nepremičnine v času vračanja ne predstavlja kršitve 6. člena ZDen,
Zaključek o obstoju ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je organ v prvostopenjski odločbi pravilno oprl na ugotovitve o tem, da gre pri predmetnih nepremičninah za prostorski kompleks, namenjen športni dejavnosti, saj se na nepremičninah nahaja nogometno igrišče; ob tem pa iz dokumentacije upravnih spisov v zadevi izhaja, da je z dokazi v postopku izkazano, da sta celotni površini navedenih nepremičnin zaobseženi z igralno površino igrišča ter predstavljata (pretežni) del te igralne površine, v parcelacijskem elaboratu, ki je bil izdelan za potrebe denacionalizacijskega postopka, pa sta „že“ prikazani z dejansko vrsto rabe igrišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- sodno varstvo - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno s sklepom prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrgel kot nedovoljeno, saj prosilec, ko je zahteval pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred policijsko postajo, ni zahteval brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku oziroma drugem postopku, za katerega ZBPP predvideva, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje specialističnega naziva na podlagi dela
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Tožena stranka mora celovito oceniti in konkretno obrazložiti, kateri pogoji so oziroma niso izpolnjeni za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU. V primeru, da bo ugotovila, da so računi popolni in da je bilo blago dobavljeno oziroma so bile storitve opravljene s strani izdajatelja računov ali njegovih podizvajalcev, pa bo morala, glede na konkretne okoliščine primera, jasno in celovito oceniti in analizirati objektivna dejstva, jih povezati v smiselno celoto in navesti, katere so tiste relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Treba je uporabiti določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje. Čim pa je tako, je pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo nepremičnino in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
Tožnik ima prav, da se glede na predložena dokazila, ki izkazujejo drugačno lastninsko stanje kot zemljiška knjiga, prvostopenjski organ ne bi smel opreti zgolj na podatek zemljiške knjige.
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža v zavodu - vrednost kapitala ob odsvojitvi - aneks k prodajni pogodbi - obličnost pogodbe - notarski zapis
Sodišče se z razlogi, s katerimi davčni organ druge stopnje utemelji neupoštevanje predloženega aneksa, ne strinja. V zadevi gre namreč nesporno za odplačni prenos dela pravic ustanovitelja v pravni osebi s statusom zavoda. Z ZZ pa sklenitev pogodbe o odsvojitvi ustanoviteljskih pravic v zavodu v obliki notarskega zapisa ni predpisana.
ZRRD člen 2, 3, 4, 12, 37. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti.
koncesija - javni razpis za podelitev koncesije - napačna uporaba materialnega predpisa
Toženka je v postopku predmetnega javnega razpisa napačno uporabila določbe ZRRD, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ ponovno odločati o vlogi tožnika, brez upoštevanja pogoja iz 4. točke predmetnega javnega razpisa.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ svojo odločitev o namestitvi otroka v zavod oprl na mnenje strokovne komisije centra za socialno delo z dne 31. 12. 2012 ter dne 2. 1. 2013 (v ponovljenem postopku) ponovno izvedel ustno obravnavo, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev v okviru določb 120. člena ZZZDR in 88. člena ZSV ter tudi v skladu z dejanskimi ugotovitvami v postopku.
V zvezi z nadomestno gradnjo ni razvidno, ali je bilo poleg gradbenega dovoljenja za novogradnjo upoštevano tudi gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječega objekta (vrtca) ter dejstvo, da je bilo dovoljenje za gradnjo novega objekta izdano po spremembi ZGO-1. V zvezi z zagotovitvijo sredstev za operacijo pa ni razvidno, kateri Načrt razvojnih programov je bil pri odločanju upoštevan, oziroma ali je bil upoštevan tudi NRP 2013-2016.
Ker izpodbijani sklep razlogov v tej zvezi nima, tožena stranka pa jih tudi ni podala na naroku, čeprav je to možnost imela, je obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - vpogled v seznam zgrešenih klicev - omejitev zakritja številk
Treba je pritrditi toženki, da spora ni mogla rešiti tako, da bi operaterju naložila storitev zagotavljanja seznama zgrešenih klicev na servisnih straneh tako, kot je zahteval tožnik, saj za to materialno pravne podlage ni.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi
Tožena stranka je odločitev o zavrženju vloge utemeljila z navedbo, da tožnica ne v postavljenem roku ne do izdaje izpodbijane odločbe ni predložila vseh dne 1. 7. 2013 zahtevanih listin, in sicer pisne izjave, v kateri naj bi se določno izjavila o vsakem posameznem dolgu (kdaj, kako in zakaj je nastal, kdo je upnik, iz kakšnega naslova je nastal, višino dolga, koliko je že poravnala, na kakšen način je dolg nameravala plačati ko je nastal, itd...) ter predložitvijo listin za vsak posamezni dolg. Gre za listine in dokazila, zaradi katerih vloga v smislu 66. člena ZUP ni bila nepopolna, zato tožena stranka ni ravnala pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgla.
ZGD-1 člen 679, 679/1. ZZelP člen 18a, 18a/1, 18a/6, 38, 38/7, 38/7-1. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev člen 45, 45/1. ZUP člen 42.
železniški promet - varnostno spričevalo prevoznika - izvršilni železniški delavci - praktično usposabljanje - praktično usposabljanje strojevodje - ponudba - podružnica
Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom.
V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in s tem obvladuje en prevoznik v smislu citiranega šestega odstavka, zato se prvi in drugi tožeči stranki z izpodbijano odločbo utemeljeno nalaga, da kot družbi, ki izpolnjujeta pogoje za praktično usposabljanje, posredujeta stranki z interesom ponudbo za usposabljanje, za katero le-ta predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje spora - odškodninski zahtevek
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po ugotovitvi, da tožnica ni vložila pritožbe zoper zavrnitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici, kar naj bi pomenilo, da si ni dovolj prizadevala za izvensodno rešitev spornega razmerja v smislu določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP. Določba 7. člena ZBPP vključuje v pojem „sodni postopki“ tudi izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka, ki je ta pojem razširila tudi na reševanje spornih vprašanj (tudi odškodninskih zahtevkov) v institucije, ki niso pristojne za reševanje izvensodnih zahtevkov, prekoračila namen določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP.