upravni spor - tožba zaradi molka organa - izdaja odločbe med postopkom - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena (peti odstavek 25. člena ZUS-1). Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Sodišče o tako o stroških upravnega spora odločalo po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v pavšalnem znesku, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - pogojna obsodba
V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je bil tožnik v RS spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, za kar je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen petih mesecev, pogojno za dobo enega leta. Zato sta upravna organa pravilno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, in zato utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje. Dejstvo, da je bila tožniku izrečena pogojna obsodba, ki je opozorilna sankcija in ne kazen, ne pomeni, da odločitev ni pravilna.
Pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini člen 6, 6/1, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 11/6, 12, 12/1. ZUP člen 219, 219/1.
cena zdravil - cena zdravil na debelo - določanje najnižje dovoljene cene zdravil na debelo - rok za odločitev o vlogi - delna odločba
Prvostopenjski organ ne bi smel uporabiti cene, navedene v zavihku UCD publikacije Vidal, temveč bi moral, če bi taka vrsta prodajne cene bila določena, uporabiti ceno, navedeno v zavihku PRIX te publikacije, kjer so navedene cene zdravil na drobno, saj je le cena na drobno tista vrsta prodajne cene, ki je določena kot upoštevna primerjalna cena v primerjalni državi Franciji. Če pa vrsta prodajne cene v primerjalni državi v omenjeni publiakciji ni navedena, bi moral uporabiti prvi odstavek 12. člena Pravilnika o določitvi cen zdravil za uporabo v humani medicini in upoštevati primerjalne cene v Avstriji in Nemčiji ter na tej podlagi ugotoviti najnižjo preračunano ceno. Ker cene ni določil na tak način, je napačno uporabil materialno pravo, zato je bilo treba odločbo odpraviti.
Sodišče ne pritrjuje tožbenim navedbam, ki se nanašajo na prekoračitev roka za odločitev o vlogi in posledično presumpcijo odobritve s strani tožnika predlaganih cen. Rok za izdajo odločbe začne teči od prejema popolne vloge. Iz upravnega spisa je razvidno, da je prvostopenjski organ po prejemu vloge tožnika večkrat pozval na njeno dopolnitev, zaradi česar rok za izdajo odločbe ni pričel teči že z vložitvijo vloge. S tem, ko je drugostopenjski organ prvotno prvostopenjsko odločbo odpravil, so bile odpravljene tudi vse njene pravne posledice, kar pomeni, da je ponovno pričel teči rok za izdajo odločbe na podlagi tožnikove vloge.
ZUP organu omogoča, da v primeru, kadar so posamezni deli oziroma posamezni zahtevki primerni za odločitev, izda delno odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih. Organu je dana možnost takšnega načina odločanja, ni pa k temu zavezan.
ZVis člen 4, 51e, 51f, 51h, 51p. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 8, 9. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/3.
visoko šolstvo - študijski program - soglasje k študijskemu programu - akreditacija študijskega programa - študijski program druge stopnje - merila za akreditacijo - načelo strokovnosti - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
NAKVIS je samostojna in neodvisna agencija, ki je zavezana načelu strokovnosti, saj je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Zavezana pa je tudi načelu zakonitosti in s tem nadzoru nad zakonitostjo svojega odločanja. Ena izmed nalog NAKVIS je odločanje o akreditacijah študijskih programov. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov izrecno ne predpisujejo kriterija obstoja aktivnih raziskovalnih projektov. Pri tem elementu sodišče zakonitosti izpodbijanih aktov ni moglo preizkusiti, saj v njih ni navedeno, katere konkretne določbe iz Meril tožničina vloga ne izpolnjuje, čeprav je to po ZUP obvezna sestavina obrazložitve upravnega akta. To je še toliko bolj relevantno v zadevah, kot je obravnavana, ko so materialni pogoji za odločitev določeni v podzakonskem aktu samostojne agencije, ki ima zakonsko pooblastilo za določanje meril za akreditacije. Zaradi tega jasnega zakonskega pooblastila in narave Meril, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, sodišče toženki pušča široko polje proste presoje pri interpretiranju Meril ter se v samo uporabo in interpretacijo kriterijev za zagotavljanje kakovosti v upravnem sporu ne spušča, razen kolikor ne gre za očitno nerazumno uporabo ali interpretacijo teh kriterijev. Kljub omenjeni zadržanosti namreč sodišče ne more ignorirati minimalnih standardov načela pravne države, pravne predvidljivosti in prepovedi arbitrarnega odločanja.
ZVis člen 4, 51e, 51f, 51h, 51p. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 8, 9. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/3.
visoko šolstvo - študijski program - soglasje k študijskemu programu - akreditacija študijskega programa - študijski program tretje stopnje - merila za akreditacijo - načelo strokovnosti - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
NAKVIS je samostojna in neodvisna agencija, ki je zavezana načelu strokovnosti, saj je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Zavezana pa je tudi načelu zakonitosti in s tem nadzoru nad zakonitostjo svojega odločanja. Ena izmed nalog NAKVIS je odločanje o akreditacijah študijskih programov. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov izrecno ne predpisujejo kriterija obstoja aktivnih raziskovalnih projektov. Pri tem elementu sodišče zakonitosti izpodbijanih aktov ni moglo preizkusiti, saj v njih ni navedeno, katere konkretne določbe iz Meril tožničina vloga ne izpolnjuje, čeprav je to po ZUP obvezna sestavina obrazložitve upravnega akta. To je še toliko bolj relevantno v zadevah, kot je obravnavana, ko so materialni pogoji za odločitev določeni v podzakonskem aktu samostojne agencije, ki ima zakonsko pooblastilo za določanje meril za akreditacije. Zaradi tega jasnega zakonskega pooblastila in narave Meril, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, sodišče toženki pušča široko polje proste presoje pri interpretiranju Meril ter se v samo uporabo in interpretacijo kriterijev za zagotavljanje kakovosti v upravnem sporu ne spušča, razen kolikor ne gre za očitno nerazumno uporabo ali interpretacijo teh kriterijev. Kljub omenjeni zadržanosti namreč sodišče ne more ignorirati minimalnih standardov načela pravne države, pravne predvidljivosti in prepovedi arbitrarnega odločanja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - dezerterstvo - pospešeni postopek - vložitev prošnje zaradi odložitve oziroma onemogočitve odstranitve iz države
Pregon zaradi dezerterstva v mirnem času ne ustreza definiciji preganjanja iz 26. člena ZMZ. Za dejanje preganjanja gre le v primeru, če gre za pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ.
Če bi bilo vsebinsko odločanje o tem, ali gre za preganjanje v skladu z Ženevsko konvencijo, izključno stvar rednega postopka, zakonodajalec ne bi predvidel razloga iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ kot enega izmed razlogov za odločanje v pospešenem postopku.
Res je, da vsak prosilec za azil vloži prošnjo tudi zato, da ne bil odstranjen iz države, vendar pa je treba določilo 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ razmeti drugače, in sicer v smislu, da prosilec vloži prošnjo ne zato, ker bi dejansko želel prositi za azil, ampak zato, da ne bi bil takoj odstranjen iz države. Če ima prosilec resen namen prositi za azil ali ne, pa je treba oceniti na podlagi njegovih ravnanj.
Javni razpis Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti poglavje 7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - energetska sanacija - gradbena fizika - avtorske pravice projektanta - upravičeni stroški - zavrženje vloge
Glede na vsebino odgovorov na vprašanje spletne strani tožene stranke, je bilo v okviru vprašanja št. 41 izrecno navedeno, da je namestitev termo izolacije na notranji strani zidu zunanjega ovoja upravičen strošek v primeru, da je na osnovi izračuna gradbene fizike posebej ugotovljeno, da je rešitev ustrezna, sicer šteje za neupravičeni strošek. Ni dvoma, da imajo vsi objavljeni odgovori glede na vsebino Javnega razpisa status dopolnitve razpisne dokumentacije. Čim je tako, je tudi predložena dokumentacija, v kateri ni v izračunu gradbene fizike posebej ugotovljeno, da je rešitev ustrezna, neskladna z vlogo. Izjava projektanta, ki sicer predstavlja sestavni del dokumentacije, take specialne zahteve glede na predlagano operacijo ne more nadomestiti.
Z določbo šestega odstavka 87. člena ZS je zakonodajalec opredelil dolžnost slehernega sodnega cenilca in izvedenca oziroma sodnega tolmača, da se kontinuirano individualno strokovno izpopolnjuje in sproti seznanja zlasti z novimi dognanji in metodami v svoji stroki. Pri tem zakon toženki ne nalaga nobene dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti ne dolžnosti obveščanja sodnih cenilcev in izvedencev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, kot zmotno uveljavlja tožnik v tožbi.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - izkazanost subjektivnega elementa
Dejanske ugotovitve obravnavanega primera kažejo, da je tožnik sam aktivno sodeloval preko svojega zaposlenega pri organizaciji nakupov polprikolic, ki naj bi jih formalno sicer opravil „neplačujoči gospodarski subjekt“. Sodeloval je tudi pri prevozu vozil v Slovenijo. Praktična posledica tožnikovega ravnanja je bila v tem, da je omogočil „neplačujočemu gospodarskemu subjektu“ izdajanje računov, od katerih davek ni bil plačan. Tožnik pa je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri zlorabi sistema DDV.
Tožeča stranka v predlogu za obnovo ne uveljavlja novega, temveč drugačno dejstvo, kot v prvotnem postopku, uveljavlja pa ga v tožbi zato, ker ni vedela, kaj beseda Pflichtjahr pomeni in se je zato v zahtevi napačno „držala“ tega izraza. Navedbe v predlogu za obnovo so zavestno drugačne in prilagojene želenim učinkom. Očitno je, da gre za dejstva oziroma okoliščine, za katera je tožnica vedela ves čas in bi jih torej lahko, oziroma celo morala, kolikor so resnične, navesti že v prejšnjem postopku, saj je v skladu z 11. členom ZUP izrecno zavezana govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so ji priznane. Čim je tako in ne gre za situacijo iz drugega odstavka 261. člena ZUP, ni pogojev za to, da se predlaga obnova in bi bilo potrebno predlog tožnice na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP s sklepom zavreči. Vsebinski preizkus predloga za obnovo, ki ga je opravil drugostopenjski organ, ni bil potreben.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež terjatve - pobot - izjava o pobotu
Pogoji za pobot so se v konkretnem primeru stekli pred izdajo sklepa o izvršbi. In ker po določbah OZ s pobotom obveznost preneha, to v dani situaciji pomeni, da je obveznost dolžnikovega dolžnika prenehala (s pobotom) pred rubežem in da je zato podana podlaga za ugovor stranke z interesom kot dolžnikovega dolžnika, da dolžniku – tožniku, ni dolžan iz 174. člena ZDavP-2 ter za upoštevanje tega ugovora v postopku davčne izvršbe.
Skladno z določbami Zakona o dohodnini se kot dividenda obdavči pripis dobička kapitalskim deležem družbenikov (90. člen). Določbe 94. člena Zakona o gospodarskih družbah, po katerih se družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo pripadajoči dobiček na koncu poslovnega leta pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, so zavezujoče narave.
Vsebina odločbe, glede na predmet urejanja (letni računovodski izkaz), presega notranja razmerja v družbi in predstavlja materijo, ki jo zakon ureja na obvezen način. Uporaba (delitev) dobička oziroma pokrivanje izgube v družbi z neomejeno odgovornostjo je zato na enak, kogenten način, specialno določena s 94. členom Zakona o gospodarskih družbah. Bistveno je, da se ugotovljeni dobiček oziroma izguba neposredno odrazi v višini kapitala in s tem v višini kapitalskih deležev, ki pripadajo posameznim družbenikom. Dobiček kapitalskemu deležu družbenikov je po shemi, dogovorjeni z družbeno pogodbo oziroma določeni v 95. členu Zakona o gospodarskih družbah, pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.
denacionalizacija - zahtevek stranke - prekoračitev zahtevka
Postopek denacionalizacije je na podlagi 61. in 62. člena ZDen predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Od stranke je torej odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo daje zakon, tudi uveljavljala.
dohodnina - dohodek iz kapitala - prepis dobička kapitalskemu deležu družbenika - družba z neomejeno odgovornostjo - dividenda
Iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 torej izhaja, da se z dohodnino obdavči že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki se na podlagi 94. člena ZGD-1 opravi na temelju letnih računovodskih izkazov na koncu vsakega poslovnega leta.
Sodišče se strinja s stališčem, da je dobiček kapitalskemu deležu družbenikov pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.
Tožbene navedbe tožnikov, ki se nanašajo na neustreznost uporabljenih referenčnih dokumentov, so nedopustne tožbene novote, saj sta tožnika imela možnost take navedbe podati že v postopku pred izdajo odločbe, v tožbi pa tudi nista opravičila, zakaj tako nista ravnala.
Tožbi priloženo poročilo o poizvedbi International Searching Authority za isti izum in referenčni dokumenti, na katerih poročilo sloni, niso dokazi, relevantni za obravnavano zadevo, kajti tožnika nista izbrala dokazovanja po drugem odstavku 92. člena ZIL-1. V upravnem postopku pa jima je tudi bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih, kar ni sporno ter bi tedaj mogla dokazovati, ali da se mnenje romunskega urada ne opira na ustrezne referenčne dokumente ali da njegova ocena patentibilnosti v mnenju ni pravilna, itd.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, iz katerih listin izhaja, da so sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju dosedanjemu upravniku podali etažni lastniki, ki imajo skupaj 61,47 % solastninskih deležev, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.
ZUJF člen 152, 152/5. ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-1, 24, 24/1, 24/1-2, 27. ZDoh-2 člen 18, 70, 72.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Iz podatkov Davčne uprave RS, potrdila z dne 3. 9. 2013, je organ za BPP ugotovil, da je katastrski dohodek tožničinih kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2012 znašal 36,76 EUR. Tožnici je dal možnost, da se o tako ugotovljenem dejstvu izjavi. Iz njenega odgovora pa ne izhaja, da bi to dejstvo prerekala. Glede na navedeno - ker je katastrski dohodek (36,76 EUR) manjši od bruto minimalne plače (783,66 EUR), je organ za BPP v določbah ZSVarPre pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja imel podlago za upoštevanje vrednosti vseh zemljišč, katerih lastnica je tožnica (kar presega 24.000 EUR). Ker je ta vrednost presegla znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF (13.780 EUR), je pravilen njegov nadaljnji zaključek, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično odločitev, da se njena prošnja zavrne.
ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/4, 25, 25/1, 25/5, 82, 82/1.
upravni postopek - prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - procesna legitimacija - zavrženje vloge - zdravstveni razlogi
V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIKS-1 lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni, tudi, da obsojenec zaradi hujše bolezni kazni ni zmožen prestajati. V zakonu ni določeno, da obsojenec, ki je na begu, takšne prošnje za prekinitev prestajanja kazni ne more vložiti oziroma da se v takšnem primeru njegova prošnja zavrže. Določbe o nedopustnosti vložitve prošnje za prekinitev prestajanja kazni zapora v času, ko je obsojenec na begu, oziroma o njenem zavrženju v takšnem primeru, v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij ni najti.
Prvostopenjski organ bi o tožnikovi vlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora moral odločiti po vsebini, ne pa skleniti, da prošnje sploh ne bo obravnaval in je zavreči.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh-2 člen 75, 76, 77. ZDavP-2 člen 59, 74, 317.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodkov iz premoženja dohodek iz oddajanja premoženja v najem - upravljanje z nepremičninami - pogodba o upravljanju in zaposlovanju - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Tožeča stranka je po sklenjeni pogodbi v lastnem imenu in za račun lastnice nepremičnin opravljala pogodbeno dogovorjene storitve in prejeto najemnino izkazovala med prihodki, stroške, ki bremenijo lastnika nepremičnin pa med odhodki. Poslovne dogodke je v nasprotju z vsebino pogodbenega razmerja izkazovala kot lastnica nepremičnin in ne kot indirektna zastopnica lastnice po sklenjeni pogodbi. Kot prevzemnica naročila bi morala naročnici izročiti vse, kar je iz opravljanja poslov prejela, naročnica pa bi morala prevzeti obveznosti, ki jih je tožeča stranka prevzela nase, ko je v svojem imenu opravljala zaupane ji posle ali pa jo teh obveznosti kako drugače razbremeniti. Ker je tožeča stranka prejeto najemnino v nasprotju z navedenim izkazovala v prihodkih in z njimi (v breme odhodkov) pokrivala obveznosti, ki bremenijo lastnico nepremičnin, odločitev že zato ne more biti drugačna od izpodbijane, po kateri se tožeči stranki kot prihodek pripozna pogodbeno dogovorjeno plačilo za opravljanje storitev upravljanja in ne (višji) prihodek iz naslova prejetih najemnin, kot odhodek pa izloči vse stroške, ki jih je kot prevzemnik naročila (za naročnico) prevzela tožeča stranka.
Davčni organ vse stroške tožeče stranke, ki bremenijo naročnico – fizično osebo, skladno z njihovo ekonomsko vsebino davčno obravnava kot dohodek naročnice od oddajanja premoženja v najem in posledično obdavči skladno z določbami Zakona o dohodnini. Prosto urejanje obligacijskih razmerij je omejeno s prisilnimi (v obravnavanem primeru davčnimi) predpisi, zato tožeča stranka s sklicevanjem na določila pogodbe, ki so z davčnimi predpisi neskladna, ne more biti uspešna.
tožba zaradi molka organa - molk organa za brezplačno pravno pomoč - vsebinski pogoj - zavrnitev tožbe
Glede na kronologijo tožnikova tožba zaradi molka organa, ki jo je vložil priporočeno po pošti dne 5. 10. 2013, ni upravičena, saj tožena stranka v roku 15 dni, ki ga ji je naložilo sodišče za odločitev, o zadevi ni mogla odločiti, saj se zadeva pri njej ni nahajala. Ker torej ni podan vsebinski pogoj za ugoditev tožbi, vloženi zaradi molka organa, vsebovan v 69. členu ZUS-1, je sodišče tožbo zavrnilo.