prosti preudarek - postopek izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev - sestavine odločbe - dokazni standardi - varstvo pravice do enakega dostopa do delovnega mesta
Vprašanje, ali je tožena stranka pri izvrševanju prostega preudarka navedla zadostno argumentacijo za ključni razlog zavrnitve oziroma zadostne dokaze za utemeljitev dejanskega stanja, je odvisno od stopnje razumnosti ključnega razloga. Bolj kot je odločitev na podlagi ključnega razloga razumna, manj se sodišče spušča v presojo spornega razloga v upravnem sporu zaradi presoje zakonitosti odločitve v smislu določil 2. in 3. točke 1. odstavka 214. člena ZUP.
otrok staršev, ubitih zaradi sodelovanja v NOB - priznanje statusa
Ker so očeta tožeče stranke, ki je bil sicer terenski delavec Gorenjskega vojnega področja, ustrelili partizani, čeprav nesporno po pomoti, niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa po ZZVN-E (otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa).
otrok staršev, ki so izgubili življenje v zakonsko določenih okoliščinah - status žrtve vojnega nasilja
Stranka, ki statusa žrtve vojnega nasilja ne more uveljaviti zaradi uzakonjene navezne okoliščine stalnega bivanja na slovenskem ozemlju (od prenehanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa), ker tega pogoja ne izpolnjuje, neutemeljeno ugovarja, da ZZVN zanjo ne velja ter da je obravnavana drugače kot drugi državljani Republike Slovenije.
status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec - prisilno delo
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovne deportiranke mora biti izpolnjen zakonski pogoj, to je prisilno delo iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Tožnica je v tožbi sicer trdila, da je bilo delo Pflichtjahr odrejeno iz političnih in nacionalnih razlogov, a tega ni dokazala, niti ni predlagala katere dokaze naj sodišče izvede.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku, ki je bil rojen v času, ko so zoper starše trajala nasilna dejanja ali prisilni ukrepi, se določba 3. člena ZZVN razlaga tako, da morajo pogoj minimalnega časa trajanja izpolnjevati tako starši kot otrok, rojen staršem, nad katerimi so se izvajala nasilna dejanja ali prisilni ukrepi.
Določba 3. odstavka 38. člena ZAzil nalaga ne le trditveno, pač pa tudi dokazno breme na stran tožeče stranke, ki mora okoliščine za utemeljitev predloga (vsaj) verjetno izkazati že ob vložitvi predloga. Okoliščine, s katerimi tožnik utemeljuje svoj predlog, da naj si ne bi mogel najti svetovalca za begunce zaradi praznikov in da naj bi se tožnik z nekom zmenil po praznikih, pa slednji ni prišel, po presoji sodišča niso verjetno izkazane zgolj s tožnikovim navajanjem, da se je zmenil z nekom, pa slednji ni prišel, ne da bi tožnik navedel vsaj njegovo ime, telefonsko številko ali kakšno drugo okoliščino, ki bi omogočala preizkus te tožnikove navedbe. Prav tako ni verjetno izkazana niti tožnikova trditev, da si zaradi praznikov dne 31. 10. 2003 in 1. 11. 2003 ni mogel pravočasno zagotoviti pomoči svetovalca za begunce, saj je iz podatkov tožbe razvidno, da je bil predmetni postopek uveden v mesecu juliju 2003 in je bila izpodbijana odločba izdana 25. 10. 2003, navedeno časovno obdobje od uvedbe postopka v mesecu juliju do izdaje izpodbijane odločbe pa je tožniku brez vsakega dvoma nudilo na razpolago dovolj časa in glede na to, da mu gibanje ni bilo omejeno tudi priložnosti, da si zagotovi ali pomoč svetovalca za begunce, katerega stroške in nagrado za opravljeno delo krije Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije, ali pa pravno pomoč kateregakoli odvetnika po lastni izbiri.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ni pomembno stališče, da prisilni ukrep v vsakem primeru preneha, ko se oseba vrne na svoj dom, četudi je ta urejen le skrajno zasilno. Tolmačenje tožene stranke, po katerem se zasilno urejeni prostori (v obravnavanem primeru po zatrjevanju tožeče stranke zasilno urejen svinjak) enačijo s pojmom doma iz zakonskega teksta, lahko privede do pravno nevzdržnih situacij.
oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Pogoj za priznanje statusa ŽVN po 5. odstavku 2. člena ZZVN je dokazan obstoj prisilnih ukrepov ali prisilnih dejanj po 1., 2., 3. ali 4. odst. 2. čl. ZZVN, ki so se izvajala zoper starše (ali enega izmed njih) tožnika.
pravni pouk - pritožba - rok za pritožbo - zamuda prekluzivnega roka zaradi pomanjkljivega pravnega pouka - zavrženje pritožbe
Če odločba nima pravnega pouka oz. je ta nepopoln (ne vsebuje napotila o roku za pritožbo), zaradi tega odločba ni nezakonita. Stranka se lahko ravna po veljavnih predpisih ter vloži pritožbo v pritožbenem roku ali pa v 8 dneh zahteva od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
begunec - pregnanec - status žrtve vojnega nasilja
Da bi s svojo zahtevo po priznanju statusa žrtve vojnega nasilja - pregnanca lahko uspela, bi stranka morala izkazati tista dejstva in okoliščine, ki so po zakonski določbi 4. odstavka 2. člena ZZVN relevantne, to pa je nasilni pregon z doma s strani okupatorja, ki je moral trajati najmanj tri mesece, in ki je bil posledica povračilnih ukrepov zoper družine partizanov oziroma pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, ali posledica nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja domače hiše. Zgolj na podlagi bivanja v taborišču (ne da bi bil pri tem izkazan nasilni pregon od doma iz razlogov izvajanja povračilnih ukrepov ali požiga domače hiše) stranki ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - begunca (pregnanca) po določbi 4. odstavka 2. člena ZZVN.
upravni spor - kršitev pravic intelektualne lastnine - začasno zadržanje blaga - prekinitev postopka za priznanje blagovne znamke - carinski ukrep pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Po presoji sodišča so se stekli pogoji za izdajo odločbe po 11. členu ZCUKPIL. Ukrepanje po tej določbi ne predstavlja nujno nadaljevanja postopka po predhodnem začasnem zadržanju blaga. Pravilnost in zakonitost odločbe, izdane skladno s pogoji 11. člena in na njegovi podlagi, tudi ni odvisna od zakonitosti akta o začasnem zadržanju blaga, če je bilo blago pred zasegom z odločbo zadržano.
ZDen člen 25, 60, 60/2, 60/2, 60, 25. ZSKZ člen 17, 17.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - denacionalizacija kmetijskega zemljišča
ZDen v 25. členu določa posebno ureditev vračanja le glede nepremičnin, ki se jim je vrednost bistveno povečala zaradi novih investicij. Če nove investicije, ki naj bi (bistveno) povečale vrednost nepremičnine, niso izkazane, se določbe 25. člena ZDen pri odločanju o denacionalizaciji ne morejo upoštevati. V ZDen ni podlage za odškodovanje za morebitna vlaganja upravljalcev na SKZG prenesenih zemljišč, kajti upoštevanje vlaganj upravljalcev je po zakonu predvideno v okviru urejanja zakupnih razmerij s SKZG.
odškodnina za podržavljeno premoženje - upravičenost do denacionalizacije
Če se je oseba, ki je bilo premoženje podržavljeno, ob podržavljenju štela za jugoslovanskega državljana, ji je upravičenje do denacionalizacije, ker naj bi imela na podlagi 2. odstavka 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije, mogoče odreči le, če je v času podržavljenja imela tudi avstrijsko državljanstvo. Če pa je avstrijsko državljanstvo imela ob uveljavitvi pogodbe, ne pa tudi ob podržavljenju, je pa tedaj bila oziroma se štela za jugoslovanskega državljana, to na priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca ne more vplivati.
Park kot vrsta rabe zemljišča po katastru je zazidano stavbno zemljišče po 32. členu ZDen, zato je v kolikor je do spremembe vrste rabe, ki je po ZDen nezazidano stavbno zemljišče oziroma kmetijsko zemljišče, prišlo po podržavljenju, podana ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
upravna taksa za pritožbo - prisilna izterjava takse
Davčni organ prve stopnje je izdal odločbo na podlagi 19. člena ZUT po prejemu obvestila Davčnega urada A, Izpostave B, z dne 14. 03. 2000, iz katerega izhaja, da tožnik kot taksni zavezanec za pritožbo z dne 13. 03. 2000, ki jo je vložil zoper odločbo z dne 10. 03. 2000 ni plačal upravne takse.
Interes posameznega operaterja po tem, da so vsi operaterji na trgu telekomunikacij glede na enako tržno moč enako obravnavani, je mogoče šteti kot njegov pravni interes in mu zato ni mogoče zanikati aktivne legitimacije v postopku določitve drugega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo.
Inšpektorat ne more podati zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Čeprav je bil predlog zavrnjen, namesto zavržen, pa taka odločitev ni v škodo inšpektorata, saj predlagatelj meritorne odločitve sploh ni bil upravičen zahtevati.
Izrek prvostopne odločbe, ki poleg stopnje davka, zneska odmerjenega davka in roka za plačilo ne vsebuje tudi davčne osnove, kot to določa 16. člena ZDavP, predstavlja kršitev pravil davčnega postopka. Če pravilnosti in zakonitosti ukrepa ni mogoče preizkusiti niti na podlagi podatkov, ki izhajajo iz obrazložitve, pa je kršitev po presoji sodišča bistvena.
ZDoh člen 15, 69, 15, 69, 15, 69. ZDDPO člen 11, 12, 11, 12, 11, 12.
davek od dohodka iz premoženja - davek od osebnih prejemkov - davek od dobička pravnih oseb
Davčni zavezanec mora pri svojih ravnanjih upoštevati veljavno davčno zakonodajo (ne glede na morebitne posebnosti v poslovanju), kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer. Zato tudi po presoji sodišča odhodke iz naslova obresti za oba kredita ni mogoče davčno priznati, saj kot je razvidno iz nespornih podatkov dejanskega stanja, sta oba kredita obremenila tožečo stranko z namenom financiranja druge osebe, to je AA, ki je postala lastnica Hotela A oziroma lastnica poslovnega deleža v družbi Hotel A d.o.o. Povedano pomeni, da je pravna oseba financirala drugo osebo v breme lastnega dobička in tako dobiček zmanjševala. Ker torej v obravnavanem primeru ne gre za odhodke tožeče stranke in so bile obresti izplačane namesto druge osebe, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev obeh davčnih organov, da ti davčno nepriznani odhodki za tožečo stranko predstavljajo druge prejemke fizične osebe po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh. Z vlaganji tožeče stranke v ta objekt, se je povečala vrednost objekta, kar predstavlja podlago za ugotavljanje dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov, medtem ko višina najemnine ni bila dogovorjena.