Ničnostna posledica je v 2. odstavku 88. člena ZDen določena le za navedene akte civilnega prava, ne pa tudi za upravne akte v smislu 6. točke 279. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je v pravnem prometu nastopalo podjetje A. d.o.o. in je odvetnik pred sodiščem zastopal to podjetje in temu podjetju tudi izstavil račun, z A.A. s.p. pa je pogodbo sklenilo tudi podjetje A. d.o.o., tožnik pa v tožbi ne zatrjuje nasprotnega in tudi ne dokazuje, da bi on sam nastopal v razmerju do odvetnika in A.A. kot fizična oseba, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnik v obeh zadevah ne more biti aktivno legitimiran za vložitev tožbe. Tako tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in zato obeh zadev ni razumno sprožati glede na sam izid (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP).
ZUS člen 21, 21/1, 26, 26/1. ZS člen 83, 83/1, 83/3.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Rok 30 dni, ki je določen v 1. odstavku 26. člena ZUS za vložitev tožbe v upravnem sporu, je zakonski procesni rok. Ker na podlagi 3. odstavka 83. člena ZS, razen v zadevah iz 2. odstavka (to je v nujnih zadevah), v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, je bila predmetna tožba vložena pravočasno.
ZOFVI člen 146, 150. ZUI člen 177, 179, 200, 201. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 19, 45.
pripravništvo - strokovni izpit
Vzgojitelja, ki mu delo do uveljavitve ZOFVI ni prenehalo iz razlogov, ki so na strani države, je glede pravice do pristopa k strokovnemu izpitu treba izenačiti s pripravniki, ki do uveljavitve ZOFVI strokovnega izpita še niso opravili (in to v skladu z določbo 150. člena ZOFVI).
Glede na prevladujoč javni interes v carinskih postopkih, da se carinski dolg čimprej izterja, bi morala tožeča stranka po presoji sodišča za odložitev izvršbe izpodbijane odločbe izkazati takšne okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa.
Po ZID inšpektor za delo lahko samo pod taksativno določenimi pogoji izda upravno odločbo o zadržanju sklepa, ki zadeva delovno razmerje delavca. Ti pogoji so določeni v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID. Pojem "dokončnost sklepa" v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID je povsem nedvoumen in pravno določen. Ta pojem pomeni, da gre za sklep zoper katerega ni več pravnega sredstva v postopku varstva pravic delavcev na ravni podjetja.
Nestrinjanje z odločitvami samo po sebi ni izločitveni razlog. To so razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih po teh pravnih sredstvih.
Reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov je dovoljeno v podobi le zaščitene blagovne znamke ali logotipa in ni mogoča razlaga kot jo ponuja tožnik v tožbi, da to pomeni že od priznanja znamke dalje, ki se prične z vložitvijo pravilne prijave znamke pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Edina možna je razlaga, da postane blagovna znamka zaščitena po določilu ZOUTI šele z vpisom v ustrezen register po določilih ZIL-I.
ZDen člen 56, 3, 3-18, 54, 56, 3, 3-18, 54. ZUP člen 279, 279/1-1, 279, 279/1-1.
ničnost odločbe
Določba 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP se lahko uporabi le, če iz odločbe, katere ničnost se uveljavlja, ter podatkov spisa in dokazov izhaja, da je odločeno v zadevi, ki spada v sodno pristojnost. V obravnavanem primeru je prvostopni organ ugotovil, da zahtevano premoženje ni bilo podržavljeno, in je tožnici dal tudi pravilen napotek, kako naj zahtevek glede vrnitve zaplenjenega premoženja oblikuje, ker pa tožnica temu ni sledila, ni mogel odločiti mimo njenega zahtevka, pač pa je le-tega moral zavrniti. Ker je ta odločitev imela podlago v dejanskem stanju, ugotovljenem pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ta ni nična.
Ni utemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da parc. št. 795/1 k.o. B naj ne bi bila predmet vlagateljeve zahteve za denacionalizacijo. V obravnavanem primeru je treba šteti, da je vlagatelj s tem, ko je pravočasno, v roku, ki je veljal za vlaganje denacionalizacijskih zahtev, upravnemu organu predložil vse listine in druge uradne podatke, ki se nanašajo na obe podržavljeni parceli, tudi zahteval denacionalizacijo obeh parcel.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - ukradeni otroci - postopek revizije
Tožena stranka je v revizijskem postopku odpravila odločbo prvostopnega organa, ki je tožnici priznal status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok in sama odločila o zadevi tako, da tega statusa tožnici ni priznala. Glede na okoliščine primera po presoji sodišča o zadevi ni bilo mogoče odločiti na način kot je to storila tožena stranka in ne da bi bila tožnica seznanjena s tem kakšno odločitev bo sprejela tožena stranka, kot tudi o tem, da lahko, glede na nesporno ugotovljeno usodo ostalih članov družine, morda uveljavlja status žrtve vojnega nasilja na drugi podlagi v okviru ZZVN, tako kot to določa 7. člen ZUP, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice.
ZDavP člen 55, 55/2, 55, 55/2. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3.
tožbena novota - prisilna izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker tožnik za svoje trditve ni predložil ustreznih dokazov, so ostale njegove navedbe pavšalne in nedokazane, zaradi česar jim tožena stranka ni mogla slediti. Dejansko stanje je bilo ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno.
ZDavP člen 44, 44/4, 44, 44/4. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 87, 87/3, 87/4.
osebno vročanje - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek
Že vročitev pisanja, opravljena skladno s 3. odstavkom 87. člena ZUP, ki se mora obvezno osebno vročati ima lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, take pravne posledice, kot jih določa 4. odstavek 87. člena ZUP. Naslovnik mora biti vnaprej opozorjen na pravne posledice, ki nastanejo po zakonu. Ker naslovnik na pravne posledice ni bil opozorjen, plačilni nalog ni mogel postati niti izvršljiv in tako na podlagi 4. odstavka 44. člena ZDavP, ne more predstavljati izvršilnega naslova za sklep o prisilni izterjavi.
V postopku za izrek ničnosti se preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj. V obravnavanem primeru je tožnica uveljavljala ničnostni razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP. Razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP je podan le v primeru, ko gre za nepravilnosti, ki so že v zakonu vnaprej opredeljene kot razlogi za ničnost. Morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje oziroma napačno uporabo materialnega zakona, je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP zato, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno in pravnomočno upravno odločbo.
ugovor dolžnikovega dolžnika - prisilna izterjava z dolgovnih seznamov
Če dogovora o pogojenosti plačila dolžnikovih terjatev (ki se nanašajo na dela, ki jih je dolžnik kot podizvajalec opravljal za tožnika) do njega s poplačilom tožnikovih terjatev do investitorjev tožnik ni mogel izkazati, potem tudi ugovorov, da so dolžnikove terjatve (ki jih je v izpisu odprtih postavk tožnik sicer potrdil, česar ne zanika) sporne oziroma neobstoječe, ne more z uspehom uveljavljati, ne glede na to, če izkazuje, da je moral zaradi poplačila svojih terjatev do investitorjev sprožiti ustrezne sodne postopke, kajti zatrjevane medsebojne zveze (pogojnosti) med terjatvami dolžnika in tožnika ni.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 105.
davek na dodano vrednost
Pravica prodajalca do vračila DDV s strani davčnega organa po določbi 105. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99 do 19/2000, v nadaljevanju Pravilnik) je vezana na vrnitev DDV kupcu, zato je po presoji sodišča pri presoji izpolnitve pogojev vračila DDV na tej podlagi potrebno upoštevati in presoditi predvsem vprašanje ali je prodajalec kupcu DDV po določbi 103. člena Pravilnika vrnil ob izpolnitvi vseh pogojev, predpisanih v 101. členu Pravilnika. To pa po presoji sodišča pomeni poleg ugotavljanja objektivnih okoliščin v smislu dejansko izpolnjenih vseh predpisanih pogojev za vračilo, vključno z okoliščino, ali je bil znesek DDV dejansko vrnjen, tudi presoja subjektivnih okoliščin na strani prodajalca in torej njegovi zmožnosti ugotoviti, ali so v času, ko je DDV vrnil kupcu dejansko izpolnjeni vsi za to predpisani pogoji.
ZDavP člen 44/3, 44, 44/1, 44/2, 44, 44/3, 44/2, 44/1.
dolgovni seznam - prisilna izterjava davčnega dolga
Tožnikovi ugovori se nanašajo na druge postopke (npr. odmero davkov in postopke o prisilni izterjavi, ki se nanašajo na druge izvršilne naslove iz prejšnjih let), zato ne vplivajo na odločitev v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost konkretnega sklepa o prisilni izterjavi in pravilnost seznama zaostalih obveznosti.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki jo uvaja ZSZ, in so jo dolžni plačevati uporabniki stavbnega zemljišča. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem težav pri poslovanju, ne more z uspehom izpodbijati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z ugovorom nezmožnosti plačila.
ZPD člen 6, 6/1-2, 11, 12. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku člen 19, 19/6.
prometni davek
Organ prve stopnje je napravil pravilen sklep o dejanskem stanju, da gre za gotove proizvode, ki jih je tožeča stranka nabavljala z namenom nadaljnje prodaje. Sodišče se strinja s stališčem, da je tožeča stranka s pogojno davčno oprostitvijo po določbi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZPD v zvezi z 12. členom ZPD kot material za reprodukcijo nabavljeno embalažo in opremni material namensko uporabila v okviru opravljanja dejavnosti trgovine na debelo. Tožena stranka svojega stališča, da uporaba embalaže v trgovini na debelo vselej predstavlja končno uporabo, ni utemeljila. Po presoji sodišča pa to stališče nima podlage v določbah ZPD, na katere se sklicuje.
ZVK člen 13, 28, 13, 28. URS člen 74/3, 15, 15/2, 74, 74/3, 15, 15/2, 74.
nelojalna konkurenca - ukrep tržnega inšpektorja
Za izrek inšpekcijskega ukrepa po določilu 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK mora biti podan pogoj, da je predhodno zaradi dejanja nelojalne konkurence vložena tožba ali ovadba. Drugi element nelojalne konkurence - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - je podan, ker je obvestilo, da za sodelovanje v nagradni igri nakup blaga ni potreben, napisano na tak način, da ga povprečni potrošnik spregleda oziroma ga ne opazi. Sodišče sprejema dokazno oceno tožene stranke v tem smislu, da zavajanje ne bi bilo podano samo v primeru, da bi bila možnost sodelovanja v nagradni igri prek nakupa blaga in možnost sodelovanja v nagradni igri brez nakupa blaga označeni na bistveno sorazmeren oziroma podoben način. V nasprotju s tem standardom pa je v konkretnem primeru podano očitno nesorazmerje v opaznosti obeh obvestil, zato je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da gre za ravnanje, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Tožena stranka pa je imela zakonito podlago za odločitev, da gre v konkretnem primeru za dejanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji tudi zaradi tega, ker obljubljene nagrade po vrednosti občutneje presegajo vrednost blaga.