Po določbi 6. člena ZSPOZ so upravičenci do odškodnine po tem zakonu določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, z zakonom o popravi krivic in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Na podlagi akta, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in njihovih pravicah na navedenih pravnih podlagah, tožena stranka z uporabo meril, določenih v ZSPOZ, odloči o višini odškodnine (1. odstavek 12. člena ZSPOZ). Obstoj akta pristojnega organa o priznanju statusa in pravic je po navedenem pogoj in s tem procesna predpostavka za uvedbo postopka in odločanje o višini odškodnine, ki je po določbah ZSPOZ v pristojnosti tožene stranke.
seznam zaostalih obveznosti - prisilna izterjava davčne obveznosti
Dolžniku, ki ugovarja pravilnosti dolgovnega seznama, mora davčni organ dati možnost, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa. Da je bilo pravilno postopano, mora izhajati iz podatkov upravnih spisov oziroma iz obrazložitve izpodbijane odločbe.
ZTel člen 35, 35/4, 35, 35/4. ZUP člen 169, 169/1, 169, 169/1. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 16/1, 5, 7, 16, 16/1, 5, 7, 16.
plačilo pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - izračun višine pristojbine - radijsko dovoljenje
Po 7. členu Uredbe o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 90/98, 92/99, Uredba) se število točk, na podlagi katerega se po 5. členu Uredbe določi višina pristojbine, določi ob izdaji radijskega dovoljenja ter se navede v radijskem dovoljenju. V postopku za določitev višine pristojbine se radijsko dovoljenje, s katerim je že odločeno med drugim o številu točk za izračun pristojbine, mora uporabiti kot javno listino v smislu 1. odstavka 169. člena ZUP ter je treba vzeti kot resnično, kar se v njej določa, če s pravnim sredstvom ni bilo izpodbito.
V postopku odmere davka na dediščino je pomembno sorodstveno razmerje med zapustnikom, kot prvotnim lastnikom premoženja in dedičem, izključno iz razloga razvrstitve v kategorije dedičev oziroma obdarjencev, kar je temelj za ugotovitev zavezancev za plačilo davka in stopenj davka po določbah ZDO. Če je iz sklepa o dedovanju, v katerem je vsebovan dedni dogovor med oporočnim dedičem in tožniki, kot zakonitimi dediči po pokojnem očetu razvidno, da dejansko združuje dva zapuščinska postopka (po zapustnici in po njenem izvenzakonskem partnerju - očetu dedičev) je to v postopku ugotavljanja podlage za obdavčitev potrebno upoštevati.
V razmerju do 74. in 77. člena ZUP specialna določba 15.a člena ZDavP, glede na obseg zapisnika, sestavljenega v davčnem postopku, tudi dejansko in ne le formalno omogoča uveljavljanje pravice seznaniti in izjaviti se o vseh ugotovitvah davčnega organa.
Tožba je bila v 1. (glavnem) delu predloga umaknjena. Postopek odločanja o 2. točki tožbenega predloga, s katero tožnik zahteva plačilo oziroma vračilo določenega zneska (davka) je neposredno povezan s 1. točko tožbenega predloga, ki se nanaša na odpravo prvostopnega akta kot glavno stvar in to, po presoji sodišča v taki meri, da lahko teče le, če teče postopek o glavnem tožbenemu predlogu.
Nova dejstva in novi dokazi se glede na določbo 3. odstavka 238. člena ZUP/99 lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji, česar pa tožnik, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, v tem primeru ni storil.
Denacionalizacija v obliki nadomestnih zemljišč je urejena različno za kmetijska in za stavbna zemljišča. Za stavbna zemljišča je podlaga za to obliko denacionalizacije v 3. odstavku 42. člena ZDen. Sporazum o vrnitvi nadomestnega zemljišča skleneta zavezanec, v premoženju katerega so nepremičnine, glede katerih sicer ni ovir za vrnitev v naravi. Zavezanec za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad je zavezanec za vrnitev nadomestnih zemljišč, če podržavljenih kmetijskih zemljišč, iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrnitvi v naravi.
azil iz humanitarnih razlogov - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Strah zaradi preganjanja kot bivšega pripadnika OVK - tožena stranka ni navedla razlogov za zavrnitev predloga za azil iz humanitarnih razlogov, ni navedla zakaj šteje, da niso podani razlogi, ki bi ogrozili varnost ali fizično integriteto tožnika v smislu EKVČP.
MKVCP člen 10, 10/1, 10/2, 13. URS člen 15, 15/3, 22, 25, 39, 39/1. ZJG člen 1, 2, 2/1, 7, 51, 51/2, 57, 57/4, 58, 58-5. ZTel člen 39, 39/4, 39/5, 40, 40/2. ZUP (1986) člen 209, 209/2, 245, 245/1. ZUP člen 324. ZUS člen 1, 60, 60/1-4, 60/3.
pravica do obveščenosti - pravica do javnega obveščanja - pravica uporabe radiodifuznega kanala - načelo sorazmernosti - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - izdaja radijskega dovoljenja na podlagi javnega razpisa
Zaradi dejstva, da odločitev Uprave RS za telekomunikacije zadeva uresničevanje iztožljive pravice tožeče stranke iz določila 10. člena MKVČP in 1. odstavka 39. člena Ustave RS in je pomembna tudi za uresničevanje pravice ljudi do obveščenosti, je nujno, da ima stranka možnost pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo tudi z vidika vsebinske presoje kriterijev za dodelitev prostih programov iz 2. točke IV. poglavja ZJG.
Prodajalec mora, preden da proizvode v promet, pridobiti potrdila o skladnosti oziroma potrdila o preizkušanju, ki morajo biti izdana na ime uvoznika, če gre za uvoženo blago.
Pri vračanju posameznih stvari iz podjetja se ne ugotavlja parcialno njihove manjvrednosti danes, glede na stanje ob podržavljenju, kot samostojna oblika odškodnine, ampak se današnjo vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin zgolj odšteva od ugotovljene neto aktive podržavljenega podjetja.
Potem, ko je tožena stranka pravilno ugotovila, da je treba vlogo stranke obravnavati kot predlog za obnovo postopka, ni imela več podlage, da je o tej vlogi odločala kot o pritožbi.
Osnovno sredstvo, za katerega se uveljavlja amortizacija, mora biti vknjiženo v poslovnih knjigah kot sredstvo davčnega zavezanca in vpisano v skladu z določbami predpisov, ki so veljali v času vpisa osnovnega sredstva v register osnovnih sredstev.
Pri določbi 45. člena ZDDV ne gre za pravo retroaktivno uporabo zakona, ki jo ugovarja tožeča stranka in ki jo prepoveduje Ustava RS. Kolikor gre za "nepravo" (z učinkovanjem za nazaj) retroaktivnost pa sodišče ne vidi razlogov, iz katerih ne bi bila dopustna, saj določba 45.člena ZDDV velja za vse primere in naslovnike enako, po vsebini pa gre za določitev relevantnega dejanskega stanja, od katerega je odvisno ali naslovnik je ali ni zavezanec za DDV po tem zakonu tudi v času pred potekom 12 mesecev po pričetku uporabe ZDDV.
Prisilna izterjava davka, naloženega v plačilo gospodarski družbi, je, če le-ta ni uskladila ustanovitvenih in drugih aktov z ZGD ter se ni dokapitalizirala do 31. 12. 1994, na podlagi izvršljive odločbe na podlagi 6. odstavka 580. člena ZGD mogoča zoper družbenika te družbe, razen kolikor gre za družbenika, ki v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02) ni odgovoren za obveznosti družbe. V postopku prisilne izterjave ni mogoče ugovarjati obveznostim, naloženim v plačilo v odločbah, ki za prisilno izterjavo predstavljajo izvršilni naslov (1. odstavek 46. člena ZDavP).
Osnovne značilnosti pogodbe o trgovskem zastopanju so - stalno opravljanje poslov za drugega, dlje časa trajajoče razmerje, zaupnost razmerja, dela za naročnikov račun, plačilo za celoto opravljenih storitev s provizijo v odstotkih od sklenjenih poslov, nepooblaščenost zastopnika za sklepanje pogodb brez izrecnega dogovora, skrb za naročnikove interese in zlasti namen pogodbe, ki je v tem, da naročnik s posredovanjem zastopnika sklene čimveč poslov, zato sodišče ne dvomi, da gre v obravnavanem primeru za opravljanje storitev trgovskega zastopanja in ne za katero od storitev, navedenih v 3. odstavku 17. člena ZDDV.
pogoji za opravljanje dejavnosti - gostinstvo - ukrep tržnega inšpektorja
Stranka, ki opravlja gostinsko dejavnost, mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 11. členu ZGOS, tudi če je dejavnost začela opravljati na podlagi upravnega akta, izdanega pred uveljavitvijo tega zakona.
Določilo 2. odstavka 40. člena ZTel je potrebno razlagati tako, da ima vlagatelj pravico do pritožbe v okoliščinah zavrnitve izdaje radijskega dovoljenja pod pogoji, ki jih je uveljavljal vlagatelj, in med katere nedvomno spada določitev točke zaradi plačevanja pristojbine.