potek glavne obravnave - materialno pravdno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku v gospodarskih sporih mora predsednik senata poskrbeti, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločbo. Če sodba, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, temelji na izpovedi direktorice tožeče stranke o dejstvu, ki mu tožena stranka sploh ni ugovarjala in zato njegovo dokazovanje niti ni bilo potrebno, sodišče pa tožeče stranke ni opozorilo, da to izpoved šteje za odločilno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. člena v zvezi z 298. členom ZPP.
Iz določbe 34. člena ZPPSL (Ur.l. SFRJ št. 84/89), ki je enako opredeljena tudi v sedaj veljavnem ZPPSL v 45. členu (Ur.l. RS št.
67/93) izhaja nedvoumno, da pride do pretrganja zastaranja vseh tistih terjatev, ki so jih upniki pravočasno prijavili v postopku prisilne poravnave, pri čemer pretrganje velja vse do poteka roka za izplačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da ta določba o pretrganju zastaranja velja le za v ugotovljene terjatve v sklepu o potrditvi prisilne postopku poravnave.
ZPP (1977) člen 113, 113/7, 113, 113/7. ZDen člen 64.
pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena v roku iz 64. čl. ZDen pri nepristojnem upravnem organu, na pristojno sodišče pa je prispela (je bila odstopljena) po tem roku, se šteje za pravočasno.
Zaradi okoliščin, ki so naštete v 9. točki 421. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi), se sme dovoliti obnova postopka samo, če stranka novih dejstev in dokazov ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je imel tožnik možnost, da okoliščine, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, uveljavi že v prvotnem postopku, česar pa ni storil in tudi ni navedel, zakaj ne, zato je sodišče pravilno odločilo, ko obnove ni dovolilo.
ugovor krajevne pristojnosti - atrakcijska pristojnost stečajnega sodišča
V pravdnem postopku velja pravilo, da lahko ugovarja, da sodišče ni krajevno pristojno, le tožena stranka. Vendar pa je treba izjemo od tega pravila dopustiti, ko se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V izvršilnem postopku velja namreč izključna pristojnost in upnik nima možnosti izbire, pri katerem sodišču bo vložil izvršilni predlog. Zato pa je tožeči stranki v pravdnem postopku treba dopustiti možnost, da vpliva na izbiro sodišča, kateremu bo izvršilno sodišče zadevo poslalo kot krajevno pristojnemu sodišču (ki bo odločilo o zahtevku in stroških).
Dolgovi stečajne mase so tiste obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, in sicer v zvezi z zbiranjem, ohranjanjem in vnovčevanjem stečajne mase ter v zvezi z izvedbo stečajnega postopka.