ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo
Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0001794
ZGD člen 522, 522. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
stranka - sposobnost
Zmotno je stališče dolžnika, da uveden postopek likvidacije pomeni hkrati tudi prenehanje družbe. Namen likvidacijskega postopka je ravno v tem, da družba v likvidaciji kot upnik dokončno izterja svoje terjatve do dolžnikov, poplača dolgove ter morebiten preostanek razdeli med družbenike.
Drugostopenjsko sodišče je zadevo prejelo še pred izbrisom družbe iz sodnega registra (na podlagi sklepa likvidatorja), zato je upravičena na podlagi II. odst. 207. čl. ZPP v zadevi odločiti.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 94, 94/4, 139, 139/2, 142.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - stečaj delodajalca - neposredno izplačilo
Ker je izplačevalec nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom delovnemu invalidu II. kategorije delodajalec, toženec pa delodajalcu izplačana nadomestila povrne, ni pravne podlage za neposredno izplačilo nadomestila (od toženca delavcu oziroma zavarovancu). Tožnikov tožbeni zahtevek, naj mu toženec ob stečaju delodajalca, ki tožniku nadomestila ni izplačal, izplača nadomestila, je zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije neutemeljen.
Redno likvidacijo delniške družbe, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah ZGD in zanjo ne veljajo določbe ZPPSL. Začeta redna likvidacija nad dolžnikom pa ni ovira za dovolitev izvršbe zoper dolžnika.
ZDVDTP člen 1, 9. ZPIZ-1 člen 261. ZPP člen 213, 213/2, 224, 224/3, 243. ZDSS-1 člen 63.
javna listina - status invalida - sodni izvedenec - mnenje invalidske komisije - nadomestilo za invalidnost - presoja zakonitosti dokončnega akta
Ker tožnikove zdravstvene težave niso takšne narave, da bi zmanjševale njegovo zmožnost za usposobitev za samostojno življenje in delo oziroma ga povsem ne onesposabljajo, je njegov zahtevek za priznanje statusa invalida po ZDVDTP in nadomestila za invalidnost neutemeljen.
Mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje zgolj zato, ker gre za organa ene od strank v postopku, nista brez dokazne vrednosti, saj gre za javni listini. Ker sta med seboj skladni in strokovno sprejemljivo obrazloženi ter ker temeljita na razpoložljivi medicinski dokumentaciji, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in v postopek ni pritegnilo sodnega izvedenca.
Ker se v socialnem sporu presoja zakonitost dokončnega upravnega akta, sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni upoštevalo izvida klinične psihologinje, ki je bil pridobljen po izdaji dokončne odločbe tožene stranke.
Napačno je stališče tožene stranke, da po sporni pogodbi ni ničesar prejela in da zato ni dolžna ničesar vrniti, saj sta s sporno posojilno pogodbo pogodbeni stranki dogovorili vračilo toženi stranki že nakazanega zneska. Dogovorili sta rok vračila tega zneska in plačilo pogodbenih obresti - torej vse bistvene sestavine posojilne pogodbe.
razžalitev - protipravnost - vtoževana pravica - obramba pravice - osebno kaznivo dejanje
Ni mogoče za vsako objektivno žaljivo izpovedbo dano v pravdnem, ali kakšnem drugem postopku kar v naprej šteti, da je bila že samo zaradi tega podana pri obrambi pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, zaradi katere se postopek vodi. V kolikor je taka izjava povsem iztrgana iz konteksta vtoževane pravice, potem seveda ni mogoče trditi, da je bila dana pri obrambi te pravice ali koristi in da je že s tem podan eden od elementov za izključitev protipravnosti.
priklop vodovoda - oskrba s pitno vodo - plačevanje računov
Res je, da je pitna voda javna dobrina, vendar pa je po drugi strani potrebno imeti pred očmi tudi obveznost države oz. lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
ZD člen 25, 59, 220, 25, 59, 220. OZ člen 557, 557. SPZ člen 49, 49.
oporočno dedovanje - obstoj dedne pravice - nujni dedič - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice
Toženka je v zapuščinskem postopku sama izbrala in uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in ne na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, strinjala se je torej, da spada sporna nepremičnina v zapuščino po pok. S.S. V tem smislu jo sklep o dedovanju glede obsega zapuščine veže, saj do zapuščine nima na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nobenega stvarnopravnega zahtevka (220. člen Zakona o dedovanju - ZD).
Če iz pogodbe o finančnem leasingu izhaja, da vsakršno škodo na vozilu trpi leasingojemalec ne glede na njen vzrok in je dolžan v primeru škode vozilo vrniti v prejšnje stanje oziroma svojemu leasingodajalcu plačati ustrezno odškodnino, ima tudi premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Zato ima lahko tudi pravice iz zavarovanja, čeprav ni lastnik vozila.
O zahtevku za rento na podlagi stanja, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave v pravdi za določitev rente, je bilo že pravnomočno odločeno. Samo v primeru, da se je to stanje kasneje spremenilo, pride v poštev odločanje o spremembi rente. Zato ni odločilno vprašanje, kaj je imela „pred očmi“ stranke, ampak kakšne so bile dejanske okoliščine v času odločanja.
SPZ člen 49. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč člen 1, 1/2, 34, 34/1, 37.
lastninska pravica na stavbi – nacionalizacija – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica brezplačnega uživanja
Obligacijsko pravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla na podlagi katerega je taka vknjižba mogoča.
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
visečnost pravde - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - elementi odškodninskega delikta
Tudi uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, kot je bilo v predmetnem primeru storjeno zoper četrtega toženca, ustvarja litispendenco, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zoper četrtotoženca zavrglo.
Listina, na kateri je notarsko overjen podpis, ima dokazno moč javne listine. Po 5. odstavku 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sicer predvideno ravnanje sodišča, če dvomi v pristnost javne listine, vendar v obravnavanem primeru ni bilo nobenega razloga za dvom. Toženka namreč niti ni navajala ničesar o tem, zakaj meni, da je notarka krivo overila podpis, zgolj pavšalne trditve o ponaredku pa za dvom v pristnost notarske listine ne zadoščajo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – vročitev – vročilnica
Napaka, ki jo je vročevalec napravil pri izpolnjevanju vročilnice, ni bistvena, ker je bilo na podlagi drugih izvedenih dokazov ugotovljeno, kdaj je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena. Tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi bi zato morala vložiti v nadaljnjih tridesetih dneh.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Nezakonito je podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela (razen tega je trajanje skupno določenega poskusnega dela preseglo maksimalno dopustno trajanje poskusnega dela za tožničino delo). Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na oceni tako opravljenega poskusnega dela, je nezakonita.
ZDR člen 73, 204, 204/1, 204/2, 73, 204, 204/1, 204/2.
sprememba delodajalca - sodno varstvo
Ker je zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki kot delodajalcu prenosniku še traja, za poziv nazaj na delo k delodajalcu prenosniku in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja s strani delodajalca prenosnika, odvisen oziroma neposredno povezan s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti obvestila o spremembi delodajalca, ga je mogoče uveljavljati le pod enakimi pogoji, to je skladno s 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR. Tožnica ni tako ravnala, saj od tožene stranke kot delodajalca prenosnika ni zahtevala odprave kršitve, ampak je tožbo vložila neposredno na sodišče. To pomeni, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za dopustnost sodnega varstva in je tožbo potrebno zavreči.