Sodišče prve stopnje je uporabilo le določbo 191. čl. OZ, ni pa uporabilo splošnega pravila, ki določa pogoje za neupravičeno obogatitev, iz čl. 190 OZ. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila drugotožena stranka obogatena, tožnik tega tudi ni zatrjeval, zato ni šlo za okoriščanje na strani drugotožene stranke.
Če v zakonu ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, mora sodišče, preden ustavi izvršbo z določenim sredstvom zaradi nastalih dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe, o tem obvestiti upnika in mu s tem dati možnost, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
Napačno je stališče tožene stranke, da po sporni pogodbi ni ničesar prejela in da zato ni dolžna ničesar vrniti, saj sta s sporno posojilno pogodbo pogodbeni stranki dogovorili vračilo toženi stranki že nakazanega zneska. Dogovorili sta rok vračila tega zneska in plačilo pogodbenih obresti - torej vse bistvene sestavine posojilne pogodbe.
ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo
Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.
izvršba na nepremičnine - javna dražba - zvišanje izklicne cene na drugem prodajnem naroku - zapustitev prostora naroka
Sodišče prve stopnje je ravnalo nezakonito, ko je na drugem prodajnem naroku sledilo predlogu enega izmed upnikov za določitev višje izklicne cene, kot je bila določena v odredbi o prodaji. Če naj bi se nepremičnina na drugem prodajnem naroku prodajala po višji izklicni ceni od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine, bi bilo treba to predlagati pred odreditvijo prodaje na drugi dražbi. V drugem odstavku 189. člena ZIZ je določeno, da se dražba konča 10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Zakon izrecno ne predpisuje, da udeleženci v tem času ne smejo zapustiti prostora, kjer se opravlja narok.
V obravnavani dejanski situaciji si je preživninski zavezanec sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja, in sicer s storitvijo kaznivega dejanja nasilništva, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev njegove preživninske zmožnosti torej ni bila posledica nekih objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva, zato je ni mogoče upoštevati kot razlog za začasno ukinitev ali morda zmanjšanje preživninske obveznosti. Drugačno stališče bi lahko pogojevalo absurdno situacijo, ko bi bila preživninskemu zavezancu začasno odpravljena preživninska obveznost zaradi zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje katerega žrtev bi bil preživninski upravičenec.
O zahtevku za rento na podlagi stanja, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave v pravdi za določitev rente, je bilo že pravnomočno odločeno. Samo v primeru, da se je to stanje kasneje spremenilo, pride v poštev odločanje o spremembi rente. Zato ni odločilno vprašanje, kaj je imela „pred očmi“ stranke, ampak kakšne so bile dejanske okoliščine v času odločanja.
ZD člen 25, 59, 220, 25, 59, 220. OZ člen 557, 557. SPZ člen 49, 49.
oporočno dedovanje - obstoj dedne pravice - nujni dedič - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice
Toženka je v zapuščinskem postopku sama izbrala in uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in ne na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, strinjala se je torej, da spada sporna nepremičnina v zapuščino po pok. S.S. V tem smislu jo sklep o dedovanju glede obsega zapuščine veže, saj do zapuščine nima na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nobenega stvarnopravnega zahtevka (220. člen Zakona o dedovanju - ZD).
Če iz pogodbe o finančnem leasingu izhaja, da vsakršno škodo na vozilu trpi leasingojemalec ne glede na njen vzrok in je dolžan v primeru škode vozilo vrniti v prejšnje stanje oziroma svojemu leasingodajalcu plačati ustrezno odškodnino, ima tudi premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Zato ima lahko tudi pravice iz zavarovanja, čeprav ni lastnik vozila.
Listina, na kateri je notarsko overjen podpis, ima dokazno moč javne listine. Po 5. odstavku 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sicer predvideno ravnanje sodišča, če dvomi v pristnost javne listine, vendar v obravnavanem primeru ni bilo nobenega razloga za dvom. Toženka namreč niti ni navajala ničesar o tem, zakaj meni, da je notarka krivo overila podpis, zgolj pavšalne trditve o ponaredku pa za dvom v pristnost notarske listine ne zadoščajo.
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
visečnost pravde - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - elementi odškodninskega delikta
Tudi uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, kot je bilo v predmetnem primeru storjeno zoper četrtega toženca, ustvarja litispendenco, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zoper četrtotoženca zavrglo.
SPZ člen 49. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč člen 1, 1/2, 34, 34/1, 37.
lastninska pravica na stavbi – nacionalizacija – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica brezplačnega uživanja
Obligacijsko pravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla na podlagi katerega je taka vknjižba mogoča.
priklop vodovoda - oskrba s pitno vodo - plačevanje računov
Res je, da je pitna voda javna dobrina, vendar pa je po drugi strani potrebno imeti pred očmi tudi obveznost države oz. lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Nezakonito je podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela (razen tega je trajanje skupno določenega poskusnega dela preseglo maksimalno dopustno trajanje poskusnega dela za tožničino delo). Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na oceni tako opravljenega poskusnega dela, je nezakonita.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a, 105a/1, 105a/2.
sodne takse - potrdilo o plačilo - fikcija umika
Po noveliranem 105.a členu ZPP zgolj na podlagi ugotovitve, da dokazilo o plačilu takse ni bilo predloženo v roku, še ni mogoče šteti, da je vloga umaknjena. Takšne posledice nastopijo šele po tem, ko uradna oseba pristojnega sodišča ugotovi, da sodna taksa ni bila plačana niti v roku za dopolnitev vloge.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – vročitev – vročilnica
Napaka, ki jo je vročevalec napravil pri izpolnjevanju vročilnice, ni bistvena, ker je bilo na podlagi drugih izvedenih dokazov ugotovljeno, kdaj je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena. Tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi bi zato morala vložiti v nadaljnjih tridesetih dneh.