izvršba na nepremičnine - javna dražba - zvišanje izklicne cene na drugem prodajnem naroku - zapustitev prostora naroka
Sodišče prve stopnje je ravnalo nezakonito, ko je na drugem prodajnem naroku sledilo predlogu enega izmed upnikov za določitev višje izklicne cene, kot je bila določena v odredbi o prodaji. Če naj bi se nepremičnina na drugem prodajnem naroku prodajala po višji izklicni ceni od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine, bi bilo treba to predlagati pred odreditvijo prodaje na drugi dražbi. V drugem odstavku 189. člena ZIZ je določeno, da se dražba konča 10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Zakon izrecno ne predpisuje, da udeleženci v tem času ne smejo zapustiti prostora, kjer se opravlja narok.
Dejstvo, da je bil ploh med postavljanjem odra nedvomno na odru, je bistvena okoliščina. Tudi za škodo, povzročeno pri delu ali v zvezi z delom se uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava in ZDR ne predstavlja nobene ovire, da delavec ne bi smel zahtevati povrnitve škode od dejanskega povzročitelja.
ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo
Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.
Če v zakonu ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, mora sodišče, preden ustavi izvršbo z določenim sredstvom zaradi nastalih dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe, o tem obvestiti upnika in mu s tem dati možnost, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
ZPP člen 302, 302/3, 302, 302/3. OZ člen 154, 154.
sprememba sodnika - branje zapisnika o zaslišanju prič - prometna nesreča dveh motornih vozil
S tem, ko je bil prebran zapisnik o zaslišanju prič, ni prišlo do kršitve postopka, ker že določba 3. odst. 302. čl. ZPP takšno postopanje izrecno predvideva. Tožnika pa sodišče ni niti moglo zaslišati, ker se ni odzval osebnemu vabilu. Zato se tudi v tem delu neutemeljeno očita kršitev postopka.
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.
V obravnavani dejanski situaciji si je preživninski zavezanec sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja, in sicer s storitvijo kaznivega dejanja nasilništva, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev njegove preživninske zmožnosti torej ni bila posledica nekih objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva, zato je ni mogoče upoštevati kot razlog za začasno ukinitev ali morda zmanjšanje preživninske obveznosti. Drugačno stališče bi lahko pogojevalo absurdno situacijo, ko bi bila preživninskemu zavezancu začasno odpravljena preživninska obveznost zaradi zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje katerega žrtev bi bil preživninski upravičenec.
visečnost pravde - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - elementi odškodninskega delikta
Tudi uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, kot je bilo v predmetnem primeru storjeno zoper četrtega toženca, ustvarja litispendenco, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zoper četrtotoženca zavrglo.
Listina, na kateri je notarsko overjen podpis, ima dokazno moč javne listine. Po 5. odstavku 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sicer predvideno ravnanje sodišča, če dvomi v pristnost javne listine, vendar v obravnavanem primeru ni bilo nobenega razloga za dvom. Toženka namreč niti ni navajala ničesar o tem, zakaj meni, da je notarka krivo overila podpis, zgolj pavšalne trditve o ponaredku pa za dvom v pristnost notarske listine ne zadoščajo.
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
O zahtevku za rento na podlagi stanja, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave v pravdi za določitev rente, je bilo že pravnomočno odločeno. Samo v primeru, da se je to stanje kasneje spremenilo, pride v poštev odločanje o spremembi rente. Zato ni odločilno vprašanje, kaj je imela „pred očmi“ stranke, ampak kakšne so bile dejanske okoliščine v času odločanja.
ZD člen 25, 59, 220, 25, 59, 220. OZ člen 557, 557. SPZ člen 49, 49.
oporočno dedovanje - obstoj dedne pravice - nujni dedič - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice
Toženka je v zapuščinskem postopku sama izbrala in uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in ne na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, strinjala se je torej, da spada sporna nepremičnina v zapuščino po pok. S.S. V tem smislu jo sklep o dedovanju glede obsega zapuščine veže, saj do zapuščine nima na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nobenega stvarnopravnega zahtevka (220. člen Zakona o dedovanju - ZD).
Če iz pogodbe o finančnem leasingu izhaja, da vsakršno škodo na vozilu trpi leasingojemalec ne glede na njen vzrok in je dolžan v primeru škode vozilo vrniti v prejšnje stanje oziroma svojemu leasingodajalcu plačati ustrezno odškodnino, ima tudi premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Zato ima lahko tudi pravice iz zavarovanja, čeprav ni lastnik vozila.
SPZ člen 49. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč člen 1, 1/2, 34, 34/1, 37.
lastninska pravica na stavbi – nacionalizacija – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica brezplačnega uživanja
Obligacijsko pravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla na podlagi katerega je taka vknjižba mogoča.
priklop vodovoda - oskrba s pitno vodo - plačevanje računov
Res je, da je pitna voda javna dobrina, vendar pa je po drugi strani potrebno imeti pred očmi tudi obveznost države oz. lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
ZObr člen 100, 100a, 100a/8, 100, 100a, 100a/8. ZJU člen 25, 25/2, 25, 25/2, 25, 25/2.
javni uslužbenec - rok za sodno varstvo - razširitev tožbe - odločba delodajalca
Če delavec spremeni tožbo tako, da tožbeni zahtevek razširi na odločbo delodajalca o zavrnitvi njegovega ugovora (ker je delodajalec o tem ugovoru odločil šele po vložitvi tožbe), mora sodišče obravnavati zadevo po vsebini, kljub temu, da je bila tožba razširjena po izteku roka za uveljavljanje sodnega varstva in tožbe ne sme zavreči kot prepozne.
Ker tožnik ni dokazal, da bi v času dežurstva in straže opravljal svoje redne zadolžitve, ostale zadolžitve (nadzor in kontrola, spremljanje in izvajanje stražarskih nalog) pa ne predstavljajo efektivnega dela, ni pravne podlage za drugačen obračun plače kot v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda delavca
Če poda delodajalec delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, pa se v sodnem postopku ugotovi, da delavcu ni mogoče očitati, da bi kršil pogodbene obveznosti (ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) naklepoma ali iz hude malomarnosti (to je, da ni opravil dela po nalogu nadrejenega), je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.