URS člen 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/2, 50, 50/1, 52, 57, 67, 67/1, 67/1-2, 67/4.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca
Ker pri tožniku ne gre za vstop v zavarovanje, pač pa za spremembo podlage zavarovanja, je odločitev toženca o drugačni lastnosti zavarovanca oziroma o spremenjeni zavarovalni podlagi za čas pred izdajo prvostopne odločbe nezakonita, saj posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Podlago zavarovanja je mogoče spremeniti le za naprej, to je od prvega naslednjega dne po izdaji prvostopenjske odločbe dalje.
motenje posesti - asfaltiranje poti - določen tožbeni zahtevek
Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.
vzdrževanje javne ceste – padec drevesa na vozilo – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – profesionalna skrbnost
Na drevesu še niso bile navzven opazne spremembe zaradi opisanega stanja koreninskega sistema, drevo je bilo samo po sebi zdravo, da je drevo padlo, pa je pripomoglo deževno vreme in jugozahodnik, ki je drevo potisnil.
aktivna legitimacija - terjatev iz delovnega razmerja - smrt delavca - dediči
Dediči delavca ne morejo po smrti delavca samostojno vložiti tožbe pred delovnim sodiščem iz naslova terjatev (odpravnina zaradi upokojitve, regres za letni dopust, vrnitev posojila) delavca proti delodajalcu. Gre namreč za terjatve s katerimi inter vivos ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da ob smrti zapustnika terjatve niso prešle na njegove dediče. Dediči bi lahko le prevzeli postopek, ki ga je pred smrtjo sprožil delavec.
ZPSPP člen 14, 14. ZOR člen 572, 572/1, 572/2, 572, 572/1, 572/2.
najemna pogodba - poslovni prostor - nezmožnost uporabe predmeta najema
Dolžnost plačila najemnine je neodvisna od dejanske uporabe nepremičnine le, če bi imel najemnik možnost uporabljati predmet najema, pa ga po lastni volji ne bi uporabljal. V primeru, ko najemodajalec onemogoča najemniku uporabo predmeta najema, navedenemu stališču ni mogoče pritrditi.
ZDR člen 233. ZDR/90 člen 23, 23/3. ZTPDR člen 18, 18/4.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je sklep o uvedbi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela sprejela pred uveljavitvijo novega ZDR, tako da je v zvezi s prenehanjem delovnem razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela utemeljeno izdala sklep skladno z določbami ZTPDR in ZDR/09, četudi po uveljavitvi novega ZDR.
sodno varstvo – odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka – vzpostavitev delovnega razmerja
Tožnik je vložil tožbo, ker tožena stranka po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka ni znova vzpostavila delovnega razmerja (ki je prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi stečajne upraviteljice). Glede pravočasnosti je tako bistveno vprašanje, kdaj je tožnik izvedel za kršitev svojih pravic, in od tega dne dalje bi moral v tridesetdnevnem roku vložiti tožbo. Tožba vložena kasneje pa se zavrže.
KZ člen 110, 110/1, 196, 196/1, 110, 110/1, 196, 196/1.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje bi moralo obt., ob izrečeni kazni nad eno leto zapora, preklicati pogojni obsodbi s prestajanjem prej izrečene istovrstne kazni ter izreči enotno kazen. To je ob pritožbi državne tožilke zato moralo storiti sodišče druge stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Ne glede na ugotovljeno dejstvo, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik užival alkoholne pijače na delovnem mestu in s tem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker je bila podana več kot 30 dni od seznanitve tožene stranke z očitano kršitvijo.
plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – izpodbojna tožba
Pogodba o zaposlitvi je dvostranski akt. V kolikor je prišlo na strani tožene stranke do dileme, ali je pogodbo o zaposlitvi podpisala upravičena oseba, je to stvar presoje v sodnem postopku zaradi uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa v tem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo plač.
Dejstvo, da je bil ploh med postavljanjem odra nedvomno na odru, je bistvena okoliščina. Tudi za škodo, povzročeno pri delu ali v zvezi z delom se uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava in ZDR ne predstavlja nobene ovire, da delavec ne bi smel zahtevati povrnitve škode od dejanskega povzročitelja.
ZDVDTP člen 1, 9. ZPIZ-1 člen 261. ZPP člen 213, 213/2, 224, 224/3, 243. ZDSS-1 člen 63.
javna listina - status invalida - sodni izvedenec - mnenje invalidske komisije - nadomestilo za invalidnost - presoja zakonitosti dokončnega akta
Ker tožnikove zdravstvene težave niso takšne narave, da bi zmanjševale njegovo zmožnost za usposobitev za samostojno življenje in delo oziroma ga povsem ne onesposabljajo, je njegov zahtevek za priznanje statusa invalida po ZDVDTP in nadomestila za invalidnost neutemeljen.
Mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje zgolj zato, ker gre za organa ene od strank v postopku, nista brez dokazne vrednosti, saj gre za javni listini. Ker sta med seboj skladni in strokovno sprejemljivo obrazloženi ter ker temeljita na razpoložljivi medicinski dokumentaciji, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in v postopek ni pritegnilo sodnega izvedenca.
Ker se v socialnem sporu presoja zakonitost dokončnega upravnega akta, sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni upoštevalo izvida klinične psihologinje, ki je bil pridobljen po izdaji dokončne odločbe tožene stranke.
ZPP člen 302, 302/3, 302, 302/3. OZ člen 154, 154.
sprememba sodnika - branje zapisnika o zaslišanju prič - prometna nesreča dveh motornih vozil
S tem, ko je bil prebran zapisnik o zaslišanju prič, ni prišlo do kršitve postopka, ker že določba 3. odst. 302. čl. ZPP takšno postopanje izrecno predvideva. Tožnika pa sodišče ni niti moglo zaslišati, ker se ni odzval osebnemu vabilu. Zato se tudi v tem delu neutemeljeno očita kršitev postopka.
Predlagateljica je k predlogu za zaznambo spora predložila tožbo, ki jo je vložila in iz katere izhaja, da zahteva ugotovitev služnostne pravice na nepremičnini, zatrjuje pa dejstva priposestvovanja, zato je zaznamba spora možna.
Sodišče prve stopnje je uporabilo le določbo 191. čl. OZ, ni pa uporabilo splošnega pravila, ki določa pogoje za neupravičeno obogatitev, iz čl. 190 OZ. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila drugotožena stranka obogatena, tožnik tega tudi ni zatrjeval, zato ni šlo za okoriščanje na strani drugotožene stranke.
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.
Redno likvidacijo delniške družbe, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah ZGD in zanjo ne veljajo določbe ZPPSL. Začeta redna likvidacija nad dolžnikom pa ni ovira za dovolitev izvršbe zoper dolžnika.
razžalitev - protipravnost - vtoževana pravica - obramba pravice - osebno kaznivo dejanje
Ni mogoče za vsako objektivno žaljivo izpovedbo dano v pravdnem, ali kakšnem drugem postopku kar v naprej šteti, da je bila že samo zaradi tega podana pri obrambi pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, zaradi katere se postopek vodi. V kolikor je taka izjava povsem iztrgana iz konteksta vtoževane pravice, potem seveda ni mogoče trditi, da je bila dana pri obrambi te pravice ali koristi in da je že s tem podan eden od elementov za izključitev protipravnosti.
Če v zakonu ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, mora sodišče, preden ustavi izvršbo z določenim sredstvom zaradi nastalih dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe, o tem obvestiti upnika in mu s tem dati možnost, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
V obravnavani dejanski situaciji si je preživninski zavezanec sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja, in sicer s storitvijo kaznivega dejanja nasilništva, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev njegove preživninske zmožnosti torej ni bila posledica nekih objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva, zato je ni mogoče upoštevati kot razlog za začasno ukinitev ali morda zmanjšanje preživninske obveznosti. Drugačno stališče bi lahko pogojevalo absurdno situacijo, ko bi bila preživninskemu zavezancu začasno odpravljena preživninska obveznost zaradi zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje katerega žrtev bi bil preživninski upravičenec.