aktivna legitimacija - terjatev iz delovnega razmerja - smrt delavca - dediči
Dediči delavca ne morejo po smrti delavca samostojno vložiti tožbe pred delovnim sodiščem iz naslova terjatev (odpravnina zaradi upokojitve, regres za letni dopust, vrnitev posojila) delavca proti delodajalcu. Gre namreč za terjatve s katerimi inter vivos ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da ob smrti zapustnika terjatve niso prešle na njegove dediče. Dediči bi lahko le prevzeli postopek, ki ga je pred smrtjo sprožil delavec.
vzdrževanje javne ceste – padec drevesa na vozilo – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – profesionalna skrbnost
Na drevesu še niso bile navzven opazne spremembe zaradi opisanega stanja koreninskega sistema, drevo je bilo samo po sebi zdravo, da je drevo padlo, pa je pripomoglo deževno vreme in jugozahodnik, ki je drevo potisnil.
motenje posesti - asfaltiranje poti - določen tožbeni zahtevek
Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - procesne predpostavke za odločanje o predlogu
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je torej prav tista listina, glede katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj predlogu ni priložil niti v prepisu in zaradi česar ni zadostil pogojem za vpis. Če ta ugotovitev drži, pa bi moralo sodišče postopati po 2. odst. 146. čl. ZZK-1, ki določa, da v primeru, ko procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oz. popravi in določi rok za popravo oz. dopolnitev.
sodno varstvo – odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka – vzpostavitev delovnega razmerja
Tožnik je vložil tožbo, ker tožena stranka po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka ni znova vzpostavila delovnega razmerja (ki je prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi stečajne upraviteljice). Glede pravočasnosti je tako bistveno vprašanje, kdaj je tožnik izvedel za kršitev svojih pravic, in od tega dne dalje bi moral v tridesetdnevnem roku vložiti tožbo. Tožba vložena kasneje pa se zavrže.
ZDR člen 113, 207, 208, 210, 210/2, 113, 207, 208, 210, 210/2. Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene) (MESL) člen 28.
nadomestilo plače - sindikalni zaupnik
Sindikalni zaupnik ne sme biti v slabšem položaju zaradi odobrene odsotnosti zaradi sindikalne dejavnosti kot so ostali delavci, ki so službeno odsotni ali na letnem dopustu. Takšna odsotnost se zato ne sme upoštevati kot odsotnost, zaradi katere delavec ne bi bil upravičen do nadomestila za razpoložljivost.
plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – izpodbojna tožba
Pogodba o zaposlitvi je dvostranski akt. V kolikor je prišlo na strani tožene stranke do dileme, ali je pogodbo o zaposlitvi podpisala upravičena oseba, je to stvar presoje v sodnem postopku zaradi uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa v tem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo plač.
ZPSPP člen 14, 14. ZOR člen 572, 572/1, 572/2, 572, 572/1, 572/2.
najemna pogodba - poslovni prostor - nezmožnost uporabe predmeta najema
Dolžnost plačila najemnine je neodvisna od dejanske uporabe nepremičnine le, če bi imel najemnik možnost uporabljati predmet najema, pa ga po lastni volji ne bi uporabljal. V primeru, ko najemodajalec onemogoča najemniku uporabo predmeta najema, navedenemu stališču ni mogoče pritrditi.
ZDR člen 233. ZDR/90 člen 23, 23/3. ZTPDR člen 18, 18/4.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je sklep o uvedbi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela sprejela pred uveljavitvijo novega ZDR, tako da je v zvezi s prenehanjem delovnem razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela utemeljeno izdala sklep skladno z določbami ZTPDR in ZDR/09, četudi po uveljavitvi novega ZDR.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – plača – odškodnina
Tožnica na podlagi ugotovitve, da tožena stranka za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni imela utemeljenega razloga, ni upravičena do plače, kakšna ji je pripadala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj je veljavno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Upravičena pa je do odškodnine v višini razlike med plačo, ki jo prejema sedaj, in plačo, ki jo je prejemala do odpovedi, pri čemer pravne podlage za takšno odločitev ne predstavlja oživitev odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ampak odškodninska odgovornost delodajalca zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga.
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.
ZDVDTP člen 1, 9. ZPIZ-1 člen 261. ZPP člen 213, 213/2, 224, 224/3, 243. ZDSS-1 člen 63.
javna listina - status invalida - sodni izvedenec - mnenje invalidske komisije - nadomestilo za invalidnost - presoja zakonitosti dokončnega akta
Ker tožnikove zdravstvene težave niso takšne narave, da bi zmanjševale njegovo zmožnost za usposobitev za samostojno življenje in delo oziroma ga povsem ne onesposabljajo, je njegov zahtevek za priznanje statusa invalida po ZDVDTP in nadomestila za invalidnost neutemeljen.
Mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje zgolj zato, ker gre za organa ene od strank v postopku, nista brez dokazne vrednosti, saj gre za javni listini. Ker sta med seboj skladni in strokovno sprejemljivo obrazloženi ter ker temeljita na razpoložljivi medicinski dokumentaciji, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in v postopek ni pritegnilo sodnega izvedenca.
Ker se v socialnem sporu presoja zakonitost dokončnega upravnega akta, sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni upoštevalo izvida klinične psihologinje, ki je bil pridobljen po izdaji dokončne odločbe tožene stranke.
V predmetni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost sodišča v R Sloveniji, zato sta pravdni stranki lahko sklenili dogovor o pristojnosti sodišča v R Hrvaški.
razžalitev - protipravnost - vtoževana pravica - obramba pravice - osebno kaznivo dejanje
Ni mogoče za vsako objektivno žaljivo izpovedbo dano v pravdnem, ali kakšnem drugem postopku kar v naprej šteti, da je bila že samo zaradi tega podana pri obrambi pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, zaradi katere se postopek vodi. V kolikor je taka izjava povsem iztrgana iz konteksta vtoževane pravice, potem seveda ni mogoče trditi, da je bila dana pri obrambi te pravice ali koristi in da je že s tem podan eden od elementov za izključitev protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0001794
ZGD člen 522, 522. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
stranka - sposobnost
Zmotno je stališče dolžnika, da uveden postopek likvidacije pomeni hkrati tudi prenehanje družbe. Namen likvidacijskega postopka je ravno v tem, da družba v likvidaciji kot upnik dokončno izterja svoje terjatve do dolžnikov, poplača dolgove ter morebiten preostanek razdeli med družbenike.
Drugostopenjsko sodišče je zadevo prejelo še pred izbrisom družbe iz sodnega registra (na podlagi sklepa likvidatorja), zato je upravičena na podlagi II. odst. 207. čl. ZPP v zadevi odločiti.
Napačno je stališče tožene stranke, da po sporni pogodbi ni ničesar prejela in da zato ni dolžna ničesar vrniti, saj sta s sporno posojilno pogodbo pogodbeni stranki dogovorili vračilo toženi stranki že nakazanega zneska. Dogovorili sta rok vračila tega zneska in plačilo pogodbenih obresti - torej vse bistvene sestavine posojilne pogodbe.
ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo
Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 94, 94/4, 139, 139/2, 142.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - stečaj delodajalca - neposredno izplačilo
Ker je izplačevalec nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom delovnemu invalidu II. kategorije delodajalec, toženec pa delodajalcu izplačana nadomestila povrne, ni pravne podlage za neposredno izplačilo nadomestila (od toženca delavcu oziroma zavarovancu). Tožnikov tožbeni zahtevek, naj mu toženec ob stečaju delodajalca, ki tožniku nadomestila ni izplačal, izplača nadomestila, je zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije neutemeljen.
Predlagateljica je k predlogu za zaznambo spora predložila tožbo, ki jo je vložila in iz katere izhaja, da zahteva ugotovitev služnostne pravice na nepremičnini, zatrjuje pa dejstva priposestvovanja, zato je zaznamba spora možna.