pogoji za vpis v zemljiško knjigo - procesne predpostavke za odločanje o predlogu
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je torej prav tista listina, glede katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj predlogu ni priložil niti v prepisu in zaradi česar ni zadostil pogojem za vpis. Če ta ugotovitev drži, pa bi moralo sodišče postopati po 2. odst. 146. čl. ZZK-1, ki določa, da v primeru, ko procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oz. popravi in določi rok za popravo oz. dopolnitev.
aktivna legitimacija - terjatev iz delovnega razmerja - smrt delavca - dediči
Dediči delavca ne morejo po smrti delavca samostojno vložiti tožbe pred delovnim sodiščem iz naslova terjatev (odpravnina zaradi upokojitve, regres za letni dopust, vrnitev posojila) delavca proti delodajalcu. Gre namreč za terjatve s katerimi inter vivos ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da ob smrti zapustnika terjatve niso prešle na njegove dediče. Dediči bi lahko le prevzeli postopek, ki ga je pred smrtjo sprožil delavec.
vzdrževanje javne ceste – padec drevesa na vozilo – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – profesionalna skrbnost
Na drevesu še niso bile navzven opazne spremembe zaradi opisanega stanja koreninskega sistema, drevo je bilo samo po sebi zdravo, da je drevo padlo, pa je pripomoglo deževno vreme in jugozahodnik, ki je drevo potisnil.
ZDR člen 113, 207, 208, 210, 210/2, 113, 207, 208, 210, 210/2. Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene) (MESL) člen 28.
nadomestilo plače - sindikalni zaupnik
Sindikalni zaupnik ne sme biti v slabšem položaju zaradi odobrene odsotnosti zaradi sindikalne dejavnosti kot so ostali delavci, ki so službeno odsotni ali na letnem dopustu. Takšna odsotnost se zato ne sme upoštevati kot odsotnost, zaradi katere delavec ne bi bil upravičen do nadomestila za razpoložljivost.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/2, 50, 50/1, 52, 57, 67, 67/1, 67/1-2, 67/4.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca
Ker pri tožniku ne gre za vstop v zavarovanje, pač pa za spremembo podlage zavarovanja, je odločitev toženca o drugačni lastnosti zavarovanca oziroma o spremenjeni zavarovalni podlagi za čas pred izdajo prvostopne odločbe nezakonita, saj posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Podlago zavarovanja je mogoče spremeniti le za naprej, to je od prvega naslednjega dne po izdaji prvostopenjske odločbe dalje.
ZDR člen 233. ZDR/90 člen 23, 23/3. ZTPDR člen 18, 18/4.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je sklep o uvedbi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela sprejela pred uveljavitvijo novega ZDR, tako da je v zvezi s prenehanjem delovnem razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela utemeljeno izdala sklep skladno z določbami ZTPDR in ZDR/09, četudi po uveljavitvi novega ZDR.
KZ člen 110, 110/1, 196, 196/1, 110, 110/1, 196, 196/1.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje bi moralo obt., ob izrečeni kazni nad eno leto zapora, preklicati pogojni obsodbi s prestajanjem prej izrečene istovrstne kazni ter izreči enotno kazen. To je ob pritožbi državne tožilke zato moralo storiti sodišče druge stopnje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – plača – odškodnina
Tožnica na podlagi ugotovitve, da tožena stranka za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni imela utemeljenega razloga, ni upravičena do plače, kakšna ji je pripadala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj je veljavno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Upravičena pa je do odškodnine v višini razlike med plačo, ki jo prejema sedaj, in plačo, ki jo je prejemala do odpovedi, pri čemer pravne podlage za takšno odločitev ne predstavlja oživitev odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ampak odškodninska odgovornost delodajalca zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga.
motenje posesti - asfaltiranje poti - določen tožbeni zahtevek
Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.
plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – izpodbojna tožba
Pogodba o zaposlitvi je dvostranski akt. V kolikor je prišlo na strani tožene stranke do dileme, ali je pogodbo o zaposlitvi podpisala upravičena oseba, je to stvar presoje v sodnem postopku zaradi uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa v tem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo plač.
Predlagateljica je k predlogu za zaznambo spora predložila tožbo, ki jo je vložila in iz katere izhaja, da zahteva ugotovitev služnostne pravice na nepremičnini, zatrjuje pa dejstva priposestvovanja, zato je zaznamba spora možna.
Če v zakonu ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, mora sodišče, preden ustavi izvršbo z določenim sredstvom zaradi nastalih dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe, o tem obvestiti upnika in mu s tem dati možnost, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo
Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.
Napačno je stališče tožene stranke, da po sporni pogodbi ni ničesar prejela in da zato ni dolžna ničesar vrniti, saj sta s sporno posojilno pogodbo pogodbeni stranki dogovorili vračilo toženi stranki že nakazanega zneska. Dogovorili sta rok vračila tega zneska in plačilo pogodbenih obresti - torej vse bistvene sestavine posojilne pogodbe.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 94, 94/4, 139, 139/2, 142.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - stečaj delodajalca - neposredno izplačilo
Ker je izplačevalec nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom delovnemu invalidu II. kategorije delodajalec, toženec pa delodajalcu izplačana nadomestila povrne, ni pravne podlage za neposredno izplačilo nadomestila (od toženca delavcu oziroma zavarovancu). Tožnikov tožbeni zahtevek, naj mu toženec ob stečaju delodajalca, ki tožniku nadomestila ni izplačal, izplača nadomestila, je zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0001794
ZGD člen 522, 522. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
stranka - sposobnost
Zmotno je stališče dolžnika, da uveden postopek likvidacije pomeni hkrati tudi prenehanje družbe. Namen likvidacijskega postopka je ravno v tem, da družba v likvidaciji kot upnik dokončno izterja svoje terjatve do dolžnikov, poplača dolgove ter morebiten preostanek razdeli med družbenike.
Drugostopenjsko sodišče je zadevo prejelo še pred izbrisom družbe iz sodnega registra (na podlagi sklepa likvidatorja), zato je upravičena na podlagi II. odst. 207. čl. ZPP v zadevi odločiti.
izvršba na nepremičnine - javna dražba - zvišanje izklicne cene na drugem prodajnem naroku - zapustitev prostora naroka
Sodišče prve stopnje je ravnalo nezakonito, ko je na drugem prodajnem naroku sledilo predlogu enega izmed upnikov za določitev višje izklicne cene, kot je bila določena v odredbi o prodaji. Če naj bi se nepremičnina na drugem prodajnem naroku prodajala po višji izklicni ceni od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine, bi bilo treba to predlagati pred odreditvijo prodaje na drugi dražbi. V drugem odstavku 189. člena ZIZ je določeno, da se dražba konča 10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Zakon izrecno ne predpisuje, da udeleženci v tem času ne smejo zapustiti prostora, kjer se opravlja narok.
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.
V obravnavani dejanski situaciji si je preživninski zavezanec sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja, in sicer s storitvijo kaznivega dejanja nasilništva, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev njegove preživninske zmožnosti torej ni bila posledica nekih objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva, zato je ni mogoče upoštevati kot razlog za začasno ukinitev ali morda zmanjšanje preživninske obveznosti. Drugačno stališče bi lahko pogojevalo absurdno situacijo, ko bi bila preživninskemu zavezancu začasno odpravljena preživninska obveznost zaradi zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje katerega žrtev bi bil preživninski upravičenec.