ZOR člen 117, 117. ZIP člen 251, 251. OZ člen 86, 93, 94, 99, 86, 93, 94, 99.
kreditna pogodba - ničnost - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - cesija - sodna poravnava
Ker je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnica nima pravnega interesa za tožbo, da je kreditna pogodba nična. Po določbi 251.c čl. takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter soglasju, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino pridobi zastavna pravica, značaj sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni naslov proti zastaviteljici – tožnici in se njen pravni položaj v ničemer ne bi spremenil tudi, če bi se kreditna pogodba ugotovila za nično. Čim je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum, predstavlja ta sporazum izvršilni naslov tudi proti tožnici kot zastaviteljici.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.
ZIZ člen 17, 243, 17, 243. ZdavP-1 člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131.
zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - izvršilni naslov
Pogoje za zastavno pravico je treba presojati v skladu z 243. členom ZIZ v povezavi s 46. členom ZdavP-1, ki ureja zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe in v tretjem odstavku določa, da zavarovanje z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice. Na podlagi te določbe je torej podlaga za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini izvršljiv sklep o zavarovanju plačila davčne obveznosti.
Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.
Za izpolnitev pogojev za izrek stanske sankcije odvzema predmetov je potrebno v primeru ko storilec prekrška ni lastnik osebnega avtomobila, kot predmeta s katerim je bil prekršek storjen, ugotoviti ali prav ta osebni avtomobil predstavlja (konkretno) nevarnost za katerokoli izmed dobrin iz II. odst. 25. čl. ZP-1.
plača - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - ustni dogovor
Tožnik je dokazal obstoj ustnega dogovora o plači v določeni višini za efektivno uro dela, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetimi zneski plače in na podlagi opisane postavke pripadajočimi zneski utemeljen - ne glede na vsebino pisne pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR izrecno določa, da pisnost pogodbe o zaposlitvi ali njenih posameznih določb ni pogoj za veljavnost.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je pred odpovedjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto navadne delavke delo opravljala na delovnem mestu čistilke, za katero ji je bila tudi ponujena nova pogodba o zaposlitvi. To dejstvo ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj je tožnica že pred odpovedjo opravljala enako delo kot po novi pogodbi o zaposlitvi. Če je tožena stranka hotela uskladiti dejansko stanje s pogodbo o zaposlitvi, bi morala tožnici ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi po določbi 1. odstavka 47. člena ZDR. Takšna nova pogodba o zaposlitvi bi po določbi 3. odstavka istega člena ZDR veljala, če bi z njo soglašala nasprotna stranka, s tem pa bi nadomestila staro pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Pri ugotavljanju, ali je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, so odločilne naloge, ki jih je delavec v okviru delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, dejansko opravljal, in ne zgolj naloge, ki so (okvirno) navedene v opisu delovnega mesta. V sodnem postopku je zato za presojo utemeljenosti odpovednega razloga in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebno najprej ugotoviti, kakšno delo je delavec dejansko opravljal, nato pa glede na to, ali je to delo še potrebno, presoditi, ali je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na določilo 59. čl. OZ. V tem primeru ne gre za to, da bi ena stranka pogodbe v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila uresničenje pogoja. Stranki pogodbe sta bila le prva in druga tožeča stranka, tožena pa sploh še ne, tako da odklonitev podpisa s strani tožene stranke ne more pomeniti uresničitev dejanskega stanja, ki ga ima v mislih omenjeno določilo 59. čl. OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - reorganizacija
Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa mora dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – kontinuiteta delovnega razmerja
Tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, pri katerem bi tožnica imela enak položaj, kot da ne bi spremenila zaposlitve, torej da bi v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja novi delodajalec upošteval delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Ker tako niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se štelo, da je tožena stranka tožnici zagotovila zaposlitev pri drugem delodajalcu v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR, ji je dolžna izplačati odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.
Dedičem pripada pravica vložiti pritožbo proti vsem odločitvam v sklepu o dedovanju. Dediči so univerzalni pravni nasledniki in so kot takšni zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka. Dedovanje nujnega deleža je posebna vrsta zakonitega dedovanja. Člen 27 ZD določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice.
ZZZDR člen 123, 123/2, 132a, 132a/5, 123, 123/2, 132a, 132a/5. ZIZ člen 257, 257. OZ člen 316, 316.
preživninska terjatev - prenehanje - redno šolanje - pobot
Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo.
Pobot preživninske terjatve upnika s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do upnika iz naslova neupravičene pridobitve (zaradi neutemeljeno plačanih obrokov preživnin), že po samem zakonu ni možen.
Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega vozila v prometni nesreči dne 03.07.2001. Tako pa je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku kot ga je tožeča stranka postavila in ga sedaj tožeča stranka v pritožbi ne more spreminjati. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, češ da je prišlo do pretrganja zastaranja, ko je tožena stranka plačala del škode. Tožena stranka je plačala, gledano s svojega stališča vso priznano škodo, torej celotno terjatev in ne gre za delno plačilo terjatve, ki bi bila sicer med strankama nesporna. Zato tako plačilo ne more pomeniti razloga za pretrganje zastaranja, kot to zmotno meni tožeča stranka.
Dejansko iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem delu je tožeča stranka v pravdi uspela, to je, kakšen znesek je tožena stranka plačala, česar pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati. Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP, po katerem ima tožeča stranka pravico do povračila stroškov od tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba razlagati namreč v tem smislu, da to določilo omogoča prisoditi celotne stroške tožeče stranke le v primeru, ko je tožena stranka izpolnila celotni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne pa če ga je izpolnila le del, na kar nakazuje tudi tožena stranka v pritožbi. V tem delu pa izpodbijani sklep zanesljivih ugotovitev nima.
cesija - neodplačen pravni posel - pristop k dolgu - prepoved ultra alterum tantum
Neutemeljena je pritožba tudi v delu, kjer pobija izpodbijano sodbo, češ da dosoja v obrestnem delu obresti, ki presegajo dopustno višino. Če tožena stranka meri s tem na prepoved ultra alterum tantum, to je, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice, kar velja tudi za zamudne obresti, je potrebno le pripomniti, da se to vprašanje, ali so obresti dosegle višino glavnice ali ne, rešuje v izvršilnem postopku in ne že pri izdaji sodbe v pravdnem postopku.
ZNP člen 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118, 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118. SPZ člen 48, 48.
delitev stvari - solastnina - spor o velikosti deležev - prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev nepravdnega postopka na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.