• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 13
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep II Cp 2312/2007
    24.10.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL52478
    ZVU člen 26, 26. OZ člen 131, 131.
    nevarna stvar - skakalna deska - deljena odgovornost
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je skakalna deska prekrita s posebno protizdrsno plastjo - duraflexom ter na podlagi zaslišanja več prič (in ne zgolj priče B. O., kot izpostavlja pritožnik) še ugotovilo, da so bile v sedmih letih skakanja v vodo le dve do tri poškodbe. Da bi bil ta podatek pridobljen zgolj na podlagi zapažanj enega reševalca iz dejanskih ugotovitev, oprtih na izpovedbe zaslišanih prič, ne izhaja in zato v tem delu tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotno oz. nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ob normalni oz. pravilni uporabi skakalne deske praviloma ne prihaja do poškodb in da zato skakalni deski, postavljeni na višini treh metrov, v spornem primeru ni mogoče pripisati takšnih nevarnih lastnosti, ki bi omogočale pravni zaključek, da gre za nevarno stvar. Tudi okoliščina, da je bila deska dostopna tudi neizkušenim skakalcem, da je zavarovanka tožene stranke celo reklamirala skoke v vodo z nje na internetnih straneh, da pa na nevarnost skakanja ni opozarjala, skakalni deski ne more prilepiti lastnosti nevarne stvari, temveč predstavlja ob opustitvi predpisanih dolžnostnih ravnanj zavarovanke tožene stranke njen krivdni soprispevek za tožniku nastalo škodo.

     
  • 42.
    VSK sklep Cp 972/2007
    24.10.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSK0003196
    ZZZDR člen 130, 130. ZNP člen 17, 17. ZPP člen 1, 406, 1, 406.
    preživnina za mladoletnega otroka - vrsta postopka
    Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.

     
  • 43.
    VSC sodba Cp 857/2007
    24.10.2007
    stvarno pravo
    VSC0001824
    SPZ člen 67, 67/5, 67, 67/5.
    zakonca - solastnika - stanovanjska hiša - izselitev
    Zahtevo za izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše iz stanovanja v tej stanovanjski hiši je šteti kot določitev načina rabe stanovanjske hiše in morajo zato tožbo na izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše vložiti vsi solastniki te stanovanjske hiše.

     
  • 44.
    VSC sklep I Ip 523/2007
    24.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001857
    ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2. ZPP člen 208, 208/1, 208/3, 208, 208/1, 208/3.
    smrt dolžnika - izvršilni postopek - prekinitev - nadaljevanje postopka z dediči
    Glede na besedilo I. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku je jasno, da sme sodišče sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, ki ni imela pooblaščenca, izdati tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog strank, kot to zmotno navaja pritožba.

    S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj. Vendar to ne pomeni spremembe stranke postopka.

    Izvršilni postopek lahko teče le med dvema različnima strankama (saj upnik od samega sebe kot dolžnika ne more sodno izterjevati terjatve). Zato je v primeru, ko upnik kot dedič dolžnika postane hkrati tudi dolžnik, izvršilni postopek treba ustaviti.

     
  • 45.
    VSK sodba I Cp 1003/2006
    24.10.2007
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK0003379
    ZSKZ člen 2, 2. SPZ člen 37, 92, 99, 37, 92, 99.
    varstvo lastninske pravice - aktivna legitimacija
    Če naj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov uresniči izvrševanje svojih pooblastil oz. nalog, ki mu jih daje zakon, mora logično imeti dejansko oblast nad nepremičnino in jo ima po oceni pritožbenega sodišča tudi pravico zahtevati v posest od tretjega kot nezakonitega posedovalca ter zahtevati prepoved vznemirjanja.

     
  • 46.
    VSK sodba Cp 934/2007
    24.10.2007
    obligacijsko pravo
    VSK0003218
    ZOR člen 270, 270/3, 270, 270/3.
    pogodbena kazen
    Če toženka ne bi vztrajala v naročniškem razmerju najmanj 24 mesecev, je bila dogovorjena pogodbena kazen.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cpg 852/2007
    24.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSL07615
    ZPP člen 447, 447.
    spor majhne vrednosti
    V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan; druge sklepe, zoper katere je po določbah ZPP sicer dovoljena pritožba pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.

     
  • 48.
    VSC sklep I Ip 653/2007
    24.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001829
    ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155.
    potrebni stroški - skrbnost upnika
    Pri opravljanju izvršilnih dejanj mora biti upnik skrben in dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov.

    Dolžnik ni dolžan nositi stroškov upnika, ki slednjemu nastanejo zaradi lastne neskrbnosti pri sestavi vlog.

     
  • 49.
    VSC sklep Cp 521/2007
    24.10.2007
    DEDNO PRAVO
    VSC0001828
    ZD člen 72, 72/1, 74, 74/1, 72, 72/1, 74, 74/1.
    napotitev na pravdo - ustna oporoka
    Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.

     
  • 50.
    VSK sklep Cp 965/2007
    23.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003270
    ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 30, 32, 30, 32.
    stvarna pristojnost - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - verzijski zahtevek - premoženjskopravni spor.
    Gre za zahtevek na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in kot tak premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih se določi po vrednosti spornega predmeta.

     
  • 51.
    VSL sklep I Ip 3492/2007
    23.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51817
    ZIZ člen 17, 243, 17, 243. ZdavP-1 člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131.
    zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - izvršilni naslov
    Pogoje za zastavno pravico je treba presojati v skladu z 243. členom ZIZ v povezavi s 46. členom ZdavP-1, ki ureja zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe in v tretjem odstavku določa, da zavarovanje z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice. Na podlagi te določbe je torej podlaga za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini izvršljiv sklep o zavarovanju plačila davčne obveznosti.

     
  • 52.
    VSK sklep I Ip 701/2007
    23.10.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004081
    ZOR člen 361, 361/1, 379.
    zastaranje terjatev – judikatne terjatve
    Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.
  • 53.
    VSK sodba in sklep I Cp 1771/2006
    23.10.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003977
    ZOR člen 154, 206, 206/1, 206/2, 206/3. ZPP člen 8.
    odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – trditveno in dokazno breme – škoda, ki jo povzroči več oseb skupaj – solidarna odgovornost – napeljevanje - pomoč
    1. Drugi odstavek 206. člena ZOR določa tudi, da napeljevalec in pomagač ter tisti, ki pomaga, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njim.

    2. Če bi tožeča stranka v tem pravdnem postopku uspeti, bi morala dokazati ne le tega, da sta drugi in tretji toženec vedela, da gre za ukradeno blago, pač pa predvsem to, da sta za odvzeme oz. kraje vedela že v času, ko so se izvrševale, in na primer napeljevala prvega toženca ter Č. in P. k povzročitvi škode, v konkretnem primeru torej k tatvinam, ali jim pomagala pri tistih dejanjih, ko je bila povzročena škoda (v konkretnem primeru pri tatvinah). Tega da bi drugi in tretji toženec sodelovala pri tatvinah, tudi ne, da bi pomagala oz. aktivno sodelovala v smeri, da se storilci ne bi odkrili, pa konkretno tožeča stranka ni dokazala.
  • 54.
    VSK sodba I Cp 1116/2006
    23.10.2007
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003664
    SPZ člen 75, 79. ZPP člen 212.
    vznemirjanje lastninske pravice – imisije – sosedsko pravo – dokazno breme
    Tožeča stranka bi najprej morala dokazati toženčev poseg in šele če bi bil tak narejen, bi sodišče moralo ugotavljati, če je zaradi toženčevega posega uporaba tožnikove nepremičnine otežena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
  • 55.
    VSK sodba I Cp 1517/2006
    23.10.2007
    stvarno pravo
    VSK0003283
    ZTLR člen 49, 52, 58, 49, 52, 58.
    nastanek stvarne služnosti - vsebina služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja
    Tožnika s tožencem nista sklenila nobenega dogovora, res pa je, da je bila služnost s pravnim poslom ustanovljena in je bila ustanovljena torej v korist nepremičnine, ki sta jo kupila zatem tožnika. Če je toženec kupil nepremičnino obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe, in tudi vedel, da bo sosednja nepremičnina naknadno prodana tretjemu (gospodujoča stvar), zgolj dejstvo, da ni prišlo ob tem do dogovora neposredno med sedanjima lastnikoma služeče in gospodujoče nepremičnine, po mnenju pritožbenega sodišča še ne pomeni ovire, da ne bi mogel lastnik nepremičnine, v korist katere je služnost bila ustanovljena, zahtevati na podlagi navedenih dogovorov izstavitve zemljiškoknjižne listine od toženca.

     
  • 56.
    VSK sodba Cp 1063/2007
    23.10.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0003666
    OZ člen 33, 82, 83, 84, 101.
    predpogodba – razlaga pogodbe – sočasnost izpolnitve
    Po določbi 101. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v dvostranskih pogodbah res nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev. Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, je glavni razlog, da kupoprodajna pogodba med strankama ni bila izpolnjena, tožnikovo ravnanje, ker ni plačal (ali bil pripravljen plačati) celotne kupnine.
  • 57.
    VSK sodba I Cp 1350/2006
    23.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003372
    ZPP člen 1, 213, 1, 213.
    izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
    Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.

     
  • 58.
    VSK sodba I Cp 1173/2006
    23.10.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003381
    OZ člen 179, 179.
    azbestoza - pravična denarna odškodnina - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
    "AZBESTOZA" Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izpostavljenosti azbestu.

     
  • 59.
    VSK sodba I Cp 1487/2006
    23.10.2007
    stvarno pravo
    VSK0003284
    ZTLR člen 20, 33, 20, 33, 20, 33.
    pridobitev lastninske pravice - pravni naslov pridobitve - nacionalizacija
    V letu 1973 je prišlo do nacionalizacije, v breme tedanjega zemljiškoknjižnega lastnika S.M. Do tedaj pa tožnik, ki trdi da je kupec, pa tega niti dokazal ni, tudi ni poskrbel za zapis kupne pogodbe, oziroma njeno izvedbo v zemljiški knjigi. Lastninske pravice torej ni pridobil, pridobila jo je tožena stranka, z nacionalizacijo. Ob predpostavki dobre vere (da ni bila podana, tožnik v postopku nikoli ni trdil), in ker je lastninska pravica M. tedaj prenehala in je sporna nepremičnina prešla v družbeno lastnino, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice in nima tudi podlage za uspešno uveljavljanje lastninske pravice in oz. tudi ne izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine.

     
  • 60.
    VSK sklep Cp 999/2007
    23.10.2007
    stvarno pravo
    VSK0003253
    SPZ člen 24, 26, 27, 33, 24, 26, 27, 33.
    motenje posesti - nelastniški neposredni posestnik - imetnik
    Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat, komisija in podobno.

    Tudi imetnik lahko izvršuje dejansko oblast na podlagi kakšnega pravnega razmerja, vendar ima to razmerje značaj podrejenosti in nadrejenosti oziroma socialne odvisnosti.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 13
  • >
  • >>