V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan; druge sklepe, zoper katere je po določbah ZPP sicer dovoljena pritožba pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.
Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.
ZZZDR člen 130, 130. ZNP člen 17, 17. ZPP člen 1, 406, 1, 406.
preživnina za mladoletnega otroka - vrsta postopka
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.
ZNP člen 131, 134, 131, 134. ZEN člen 8, 8/6, 8, 8/6.
ureditev meje v sodnem postopku - elaborat za evidentiranje sprememb
Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8. členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku nalaga, da se mora tudi mej, ki je bila urejena v sodnem postopku, po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb.
Zahtevo za izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše iz stanovanja v tej stanovanjski hiši je šteti kot določitev načina rabe stanovanjske hiše in morajo zato tožbo na izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše vložiti vsi solastniki te stanovanjske hiše.
Naročilo in izdelava psihološkega mnenja, na podlagi zasebnih zapiskov tožnice, brez njene vednosti in privolitve, pomeni protipraven poseg v njegovo zasebnost in je zato podana protipravnost ravnanja naročnika in izdelovalca takšnega mnenja.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC0001882
ZIZ člen 272, 272. ZGD-1 člen 238, 240, 238, 240.
začasna odredba - prenos delnic
Neobstoj dovoljenja za prenos delnic vpliva zgolj na možnost uresničevanja pravic iz delnic, ne pa tudi na pravni promet z delnicami. Realizirani (zavezovalni in razpolagalni) posel, s.p. prenos imetništva delnic s prvotožene stranke kot prodajalke na novega imetnika t.j. na drugotoženo stranko, tako ni neveljaven, temveč le brez učinka do tožeče stranke kot izdajateljice delnic.
Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. ZD nalaga, da ugotovi, kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino. Ker je po z.k. stanju pokojna lastnica nepremičnin, mora sodišče opraviti zapuščinski postopek, ne glede na okoliščino prodaje te nepremičnine.
vznemirjanje lastninske pravice – imisije – sosedsko pravo – dokazno breme
Tožeča stranka bi najprej morala dokazati toženčev poseg in šele če bi bil tak narejen, bi sodišče moralo ugotavljati, če je zaradi toženčevega posega uporaba tožnikove nepremičnine otežena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
ZIZ člen 17, 243, 17, 243. ZdavP-1 člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131.
zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - izvršilni naslov
Pogoje za zastavno pravico je treba presojati v skladu z 243. členom ZIZ v povezavi s 46. členom ZdavP-1, ki ureja zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe in v tretjem odstavku določa, da zavarovanje z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice. Na podlagi te določbe je torej podlaga za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini izvršljiv sklep o zavarovanju plačila davčne obveznosti.
Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.
Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat, komisija in podobno.
Tudi imetnik lahko izvršuje dejansko oblast na podlagi kakšnega pravnega razmerja, vendar ima to razmerje značaj podrejenosti in nadrejenosti oziroma socialne odvisnosti.
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24, 24/1, 24/2, 24/3.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe - verodostojna listina - prehod obveznosti
Ko predlog za izvršbo zoper dolžnika - gospodarsko družbo - temelji na verodostojni listini, pa sklep o izvršbi, s katerim sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa, plača terjatev, še ni postal pravnomočen, pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZIZ ni izpolnjen.
Pritožbeni ugovor glede neupoštevanja določbe 33. čl. ZST ni utemeljen, saj se ta določba nanaša na vštetje že plačane takse (pritožnici sta plačali takso za prvo pritožbo zoper prvo sodbo) za novo odločbo, predmet izpodbijanega sklepa pa je plačilo takse za (drugo) pritožbo.
ZOR člen 154, 206, 206/1, 206/2, 206/3. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – trditveno in dokazno breme – škoda, ki jo povzroči več oseb skupaj – solidarna odgovornost – napeljevanje - pomoč
1. Drugi odstavek 206. člena ZOR določa tudi, da napeljevalec in pomagač ter tisti, ki pomaga, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njim.
2. Če bi tožeča stranka v tem pravdnem postopku uspeti, bi morala dokazati ne le tega, da sta drugi in tretji toženec vedela, da gre za ukradeno blago, pač pa predvsem to, da sta za odvzeme oz. kraje vedela že v času, ko so se izvrševale, in na primer napeljevala prvega toženca ter Č. in P. k povzročitvi škode, v konkretnem primeru torej k tatvinam, ali jim pomagala pri tistih dejanjih, ko je bila povzročena škoda (v konkretnem primeru pri tatvinah). Tega da bi drugi in tretji toženec sodelovala pri tatvinah, tudi ne, da bi pomagala oz. aktivno sodelovala v smeri, da se storilci ne bi odkrili, pa konkretno tožeča stranka ni dokazala.
nastanek stvarne služnosti - vsebina služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja
Tožnika s tožencem nista sklenila nobenega dogovora, res pa je, da je bila služnost s pravnim poslom ustanovljena in je bila ustanovljena torej v korist nepremičnine, ki sta jo kupila zatem tožnika. Če je toženec kupil nepremičnino obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe, in tudi vedel, da bo sosednja nepremičnina naknadno prodana tretjemu (gospodujoča stvar), zgolj dejstvo, da ni prišlo ob tem do dogovora neposredno med sedanjima lastnikoma služeče in gospodujoče nepremičnine, po mnenju pritožbenega sodišča še ne pomeni ovire, da ne bi mogel lastnik nepremičnine, v korist katere je služnost bila ustanovljena, zahtevati na podlagi navedenih dogovorov izstavitve zemljiškoknjižne listine od toženca.
Po določbi 101. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v dvostranskih pogodbah res nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev. Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, je glavni razlog, da kupoprodajna pogodba med strankama ni bila izpolnjena, tožnikovo ravnanje, ker ni plačal (ali bil pripravljen plačati) celotne kupnine.
pridobitev lastninske pravice - pravni naslov pridobitve - nacionalizacija
V letu 1973 je prišlo do nacionalizacije, v breme tedanjega zemljiškoknjižnega lastnika S.M. Do tedaj pa tožnik, ki trdi da je kupec, pa tega niti dokazal ni, tudi ni poskrbel za zapis kupne pogodbe, oziroma njeno izvedbo v zemljiški knjigi. Lastninske pravice torej ni pridobil, pridobila jo je tožena stranka, z nacionalizacijo. Ob predpostavki dobre vere (da ni bila podana, tožnik v postopku nikoli ni trdil), in ker je lastninska pravica M. tedaj prenehala in je sporna nepremičnina prešla v družbeno lastnino, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice in nima tudi podlage za uspešno uveljavljanje lastninske pravice in oz. tudi ne izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine.