ZZZDR člen 130, 130. ZNP člen 17, 17. ZPP člen 1, 406, 1, 406.
preživnina za mladoletnega otroka - vrsta postopka
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.
ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2. ZPP člen 208, 208/1, 208/3, 208, 208/1, 208/3.
smrt dolžnika - izvršilni postopek - prekinitev - nadaljevanje postopka z dediči
Glede na besedilo I. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku je jasno, da sme sodišče sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, ki ni imela pooblaščenca, izdati tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog strank, kot to zmotno navaja pritožba.
S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj. Vendar to ne pomeni spremembe stranke postopka.
Izvršilni postopek lahko teče le med dvema različnima strankama (saj upnik od samega sebe kot dolžnika ne more sodno izterjevati terjatve). Zato je v primeru, ko upnik kot dedič dolžnika postane hkrati tudi dolžnik, izvršilni postopek treba ustaviti.
Če naj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov uresniči izvrševanje svojih pooblastil oz. nalog, ki mu jih daje zakon, mora logično imeti dejansko oblast nad nepremičnino in jo ima po oceni pritožbenega sodišča tudi pravico zahtevati v posest od tretjega kot nezakonitega posedovalca ter zahtevati prepoved vznemirjanja.
Naročilo in izdelava psihološkega mnenja, na podlagi zasebnih zapiskov tožnice, brez njene vednosti in privolitve, pomeni protipraven poseg v njegovo zasebnost in je zato podana protipravnost ravnanja naročnika in izdelovalca takšnega mnenja.
Med zahtevkom, s katerim tožnik zahteva ugotovitev služnosti, in zahtevkom po nasprotni tožbi, s katerim toženka z negativno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja te iste služnosti na identičnem služečem zemljišču v korist vsakokratnega lastnika identičnega gospodujočega zemljišča, obstaja identiteta, saj gre za logično nasprotje med takšnima zahtevkoma. Iz tega razloga je potrebno kasnejši zahtevek po nasprotni tožbi zavreči zaradi obstoja litispendence.
Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan; druge sklepe, zoper katere je po določbah ZPP sicer dovoljena pritožba pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.
odškodnina za strah - plačilo odškodnine pred pravdo - dokazno breme
Na podlagi 3. odstavka 10. člena Splošnega navodila za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona se v izreku sklepa navede tudi dogovor o plačilu stroškov, če so bili priglašeni.
vznemirjanje lastninske pravice – imisije – sosedsko pravo – dokazno breme
Tožeča stranka bi najprej morala dokazati toženčev poseg in šele če bi bil tak narejen, bi sodišče moralo ugotavljati, če je zaradi toženčevega posega uporaba tožnikove nepremičnine otežena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat, komisija in podobno.
Tudi imetnik lahko izvršuje dejansko oblast na podlagi kakšnega pravnega razmerja, vendar ima to razmerje značaj podrejenosti in nadrejenosti oziroma socialne odvisnosti.
stvarna pristojnost - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - verzijski zahtevek - premoženjskopravni spor.
Gre za zahtevek na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in kot tak premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih se določi po vrednosti spornega predmeta.
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24, 24/1, 24/2, 24/3.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe - verodostojna listina - prehod obveznosti
Ko predlog za izvršbo zoper dolžnika - gospodarsko družbo - temelji na verodostojni listini, pa sklep o izvršbi, s katerim sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa, plača terjatev, še ni postal pravnomočen, pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZIZ ni izpolnjen.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je imela kupljena stvar napake (objekt brez gradbenega dovoljenja), kar je res potrebno obravnavati kot pravno napako. Gre za omejitve javnopravne narave (494. čl. Obligacijskega zakonika – OZ), vendar pa glede grajanja napake velja enako kot pri stvarnih napakah. V 468. čl. OZ so namreč naštete pravice kupca, ki je pravočasno in pravilno obvestil prodajalca o napaki, ki v 3. tč. 1. odst. določa odstop od pogodbe in v 2. odst. pa zahtevo za povrnitev škode. Tožnik bi bil upravičen do povrnitve škode šele, če bi napako grajal, kajti po 1. odst. 480. čl. OZ v primeru stvarnih napak kot v 1.odst. 495. čl. OZ v primeru pravnih napak je določen enoletni prekluzivni rok za uveljavljanje pravic iz 468. čl. OZ.
nastanek stvarne služnosti - vsebina služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja
Tožnika s tožencem nista sklenila nobenega dogovora, res pa je, da je bila služnost s pravnim poslom ustanovljena in je bila ustanovljena torej v korist nepremičnine, ki sta jo kupila zatem tožnika. Če je toženec kupil nepremičnino obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe, in tudi vedel, da bo sosednja nepremičnina naknadno prodana tretjemu (gospodujoča stvar), zgolj dejstvo, da ni prišlo ob tem do dogovora neposredno med sedanjima lastnikoma služeče in gospodujoče nepremičnine, po mnenju pritožbenega sodišča še ne pomeni ovire, da ne bi mogel lastnik nepremičnine, v korist katere je služnost bila ustanovljena, zahtevati na podlagi navedenih dogovorov izstavitve zemljiškoknjižne listine od toženca.
ZIZ člen 17, 243, 17, 243. ZdavP-1 člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131.
zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - izvršilni naslov
Pogoje za zastavno pravico je treba presojati v skladu z 243. členom ZIZ v povezavi s 46. členom ZdavP-1, ki ureja zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe in v tretjem odstavku določa, da zavarovanje z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice. Na podlagi te določbe je torej podlaga za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini izvršljiv sklep o zavarovanju plačila davčne obveznosti.
Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.
ZOR člen 117, 117. ZIP člen 251, 251. OZ člen 86, 93, 94, 99, 86, 93, 94, 99.
kreditna pogodba - ničnost - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - cesija - sodna poravnava
Ker je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnica nima pravnega interesa za tožbo, da je kreditna pogodba nična. Po določbi 251.c čl. takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter soglasju, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino pridobi zastavna pravica, značaj sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni naslov proti zastaviteljici – tožnici in se njen pravni položaj v ničemer ne bi spremenil tudi, če bi se kreditna pogodba ugotovila za nično. Čim je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum, predstavlja ta sporazum izvršilni naslov tudi proti tožnici kot zastaviteljici.