ZIZ člen 34, 34/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 104, 104/4, 111, 111/1.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – samostojni podjetnik – novo sredstvo izvršbe
1. Za stečaj samostojnega podjetnika veljajo iste določbe, kot za stečaj pravnih oseb. Razlika je le ta, da po zaključku stečaja proti samostojnemu podjetniku, nekdanji samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba še živi.
2. Načeloma je izvršba v primerih, ko je predmet izterjave osebna in neposlovna terjatev zoper dolžnika - samostojnega podjetnika lahko dovoljena, vendar le glede premoženja, ki ga je ta pridobil po začetku stečajnega postopka, kar v tem primeru ni podano. V stečajno maso dolžnika kot samostojnega podjetnika gre namreč vse njegovo premoženje, ki ga je imel ob začetku stečajnega postopka.
Kaznivo dejanje "čekovne goljufije", ki ga storilec stori z izročitvijo več čekov, je storjeno z dnem, ko obdolženec izroči čeke, če je podan njegov namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, ne pa z dnem, ko posamezni čeki dospejo v plačilo.
Že pozitivna vstavitev naboja v cev zadošča za ugotovitev, da gre za orožje. Zmotno in neutemeljeno je stališče pritožnika, da bi taka ugotovitev bila možna le, kolikor bi izvedenec vstavil v zaseženi predmet 2 naboja oziroma le naboj v cev, ki naj bi delovala, in nato poskusil aktivirati strelivo, saj bi šele ob tem lahko ugotovil, ali udarna igla udari na strelivo - inicialno kapico s potrebno močjo, da jo aktivira in da nato sproži kemičen proces v smodniškem polnjenju naboja, ter, ali je cev tako oblikovana oziroma narejena, da omogoča, da se vsled nastanka plinov po sprožitvi kemičnega procesa v smodniškem polnjenju, le-ti lahko potisnejo kroglo skozi cev.
KZ člen 313, 313/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
opis kaznivega dejanja – samovoljnost – preizkus obtožnega predloga
Opis ravnanja, da obdolženec neupravičeno ni hotel izročiti vozila in prometnega dovoljenja zasebnemu tožilcu v prepričanju, da tega ni dolžan, dokler mu zasebni tožilec ne plača opravljenega dela; s tem je jasno razvidno, da naj bi obdolženec vzel domnevno obligacijsko-zastavno pravico (podjemne pogodbe), zato je odločitev sodišča, da iz opisa ne izhaja, kakšno domnevno pravico naj bi si vzel, nepravilna.