Za opredelitev vrste dohodka, ki se obdavčuje, je bistveno, za kateri vir dohodnine gre z ozirom na davčnega zavezanca. V konkretnem primeru je torej bistveno, ali gre za (osebni) prejemek članov nadzornega sveta iz naslova opravljanja njihove funkcije ali pa za prejemek iz njihovega premoženja. Pri tem ni pomembna okoliščina, iz katerega vira izplačuje prejemke izplačevalec. Obravnavanih nagrad, čeprav izplačanih iz dobička, ni mogoče opredeliti kot dohodek iz premoženja, saj le-te nesporno ne izhajajo iz udeležbe nagrajenih članov nadzornega sveta v kapitalu družbe, ampak je njihova podlaga v opravljanju nadzorne funkcije pri poslovanju družbe. Fizične osebe, ki prejemajo dohodke iz tega naslova, pa so po določbi 15. člena ZDoh zavezane za davek od osebnih prejemkov.
ZDavP člen 15. ZPD člen 3, 22, 22/2. ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davek od dobička pravnih oseb (DDV) - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme - prometni davek - storitev tuje pravne osebe domači pravni osebi
Verodostojne knjigovodske listine so predpisano sredstvo dokazovanja nastanka, vsebine in obsega poslovnega dogodka. Na navedeni podlagi tudi po presoji sodišča obravnavana pogodba, sklenjena z A. holding G.m.b.H. Dunaj in na njeni podlagi izdani računi, brez (ustrezno) dokumentirane vrste in obsega izpolnitve obveznosti s strani dobavitelja, ne predstavlja (zadostne) podlage za davčno priznanje knjiženih odhodkov. ZDavP kot posebni upravni postopek namreč omogoča ugotavljanje dejanskega stanja in s tem dokazovanje poslovnih dogodkov tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. Dokazno breme je na strani davčnega zavezanca, ki mora po določbi 15. člena ZDavP za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Pojem fizična oseba po določbi 3. člena ZPD po mnenju sodišča ne obsega tudi tuje pravne osebe. Tako po ZPD, kot je veljal v kontroliranem obdobju (leta 1997), tožeča stranka ni bila zavezana k plačilu prometnega davka od storitev, ki jih je zanjo opravila tuja pravna oseba.
Za dosego pogojne davčne oprostitve po določbah ZPD morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata 6. in 7. člen. Le kupcem iz 6. člena zakon omogoča, da ob izpolnitvi formalnih pogojev, predpisanih v 7. členu zakona, ob nakupu uveljavljajo (pogojno) davčno oprostitev. Ker je pravica prodajalca pogojena s statusom kupca, je prodajalec tudi po presoji sodišča tisti, ki je dolžan izpolnitev tega pogoja preveriti, formalno popolna izjava kupca je že na podlagi izjave mogoče preveriti tudi podatke, navedene v 7. odstavku 16. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, zato posledice opustitve preveritve resničnosti in pravilnosti kupčeve izjave v tem obsegu nosi prodajalec. Kupec nosi posledice nenamenske uporabe s pogojno davčno oprostitvijo kupljenih proizvodov le v primeru, ko nenamenske uporabe ni mogoče ugotoviti na podlagi izjave same.
ZDavP člen 95/2, 46, 46/2, 95, 95/2, 46, 46/2, 95.
vračilo davka - dolgovni seznam - dohodnina
Tožnik sicer res ugovarja odločbi o odmeri dohodnine za leto 1998, vendar se ne strinja z delom odločitve, ki se nanaša na pobot neporavnanih obveznosti, ki jim je že potekel rok plačila. Glede na to, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da je s samostojno dejavnostjo zaključil ima (oz. bi lahko imela) ta okoliščina vpliv tudi na izpodbijani del odločbe o odmeri dohodnine, ki je napadena v tem upravnem sporu. Po presoji sodišča bi moral davčni organ tudi v taki situaciji uporabiti določbo 2. odstavka 46. člena ZDavP in dati zavezancu možnost, da preveri dolgovni seznam in svoje podatke primerja z uradnimi podatki.
Pritožba zoper odmerno določbo je bila vložena po poteku petnajstdnevnega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, in torej prepozno. Zato je prvostopni davčni organ ravnal pravilno, ko je pri preizkusu njene pravočasnosti pritožbo zavrgel. Pravilno pa je ravnala tudi tožena stranka, ko je tožnikovo pritožbo iz istega razloga zavrnila. Vsebinski pritožbeni ugovori se v takšnem primeru, ko se pritožba zavrže, ne presojajo.
Določba 4. odstavka 66. člena ZPD je podlaga za odločanje o zahtevi davčnega zavezanca za vračilo prometnega davka v primeru, ko je napačno obračunani prometni davek zavezanec sam tudi plačal (in ga ni prevalil na kupca). Pač pa je potrebna pisna zahteva kupca oziroma naročnika storitve v primeru odločanja o zahtevi davčnega zavezanca za vračilo prometnega davka v primeru, ko je bil od davčnega zavezanca izterjan prometni davek, ki ni bil pravilno obračunan in plačan, plačal pa ga je kupec ali naročnik storitve (3. odstavek 66. člena). V 3. in 4. odstavku 66. člena sta torej zaobseženi dve različni dejanski stanji, od katerih je le eno - tisto iz 3. odstavka - pogojeno s kupčevo zahtevo in ne obe.
ZUS člen 59, 59/2, 59, 59/2. ZUP člen 103, 103/3, 103, 103/3.
zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Glede na 3. odstavek 103. člena ZUP mora stranka sama dokazati, da je prišla v zamudo zaradi lastne in očitne pomote. Ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pa je tožeča stranka zgolj navajala, da je imela na odločbi z dne 5. 5. 2000 naveden kot datum prejema 12. 5. 2000 (kar je v nasprotju z dejansko vročitvijo odločbe tožeči stranki - 11. 5. 2000), vendar za to navedbo ni predložila nobenega dokazila. Procesne določbe ZUP, ki obravnavajo vrnitev v prejšnje stanje pa so glede povezanosti trditvenega in dokaznega bremena strožje ter zahtevajo istočasnost navedbe in predložitve dokaza (oziroma oprave dejanja).
ZSZ člen 59, 59/4, 61, 61/1-4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 11, 11/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Sistematična razlaga določila 2. odstavka 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok, Uradni list RS, št. 72/95 in 36/2000) vodi k sklepu, da obstoja nevarnosti za nujno preživetje iz 4. alinee 2. odstavka 11. člena Odloka ni dopustno ugotavljati samo na podlagi objektivnega kriterija, kot je bruto zajamčeni dohodek na zaposlenega. Pri uporabi določila 4. alinee 2. odstavka Odloka si torej upravni organ lahko pomaga z objektivnimi kriteriji, vendar pa mora odločati tudi na podlagi specifičnih okoliščin primera - še posebej če jih stranka uveljavlja.
Plačilo pristojbine je vezano na veljavno radijsko dovoljenje, ne pa na uporabo oziroma neuporabo radijske postaje. Okoliščina, da tožeča stranka določen čas ni uporabljala radijske postaje, ne vpliva na njeno obveznost do plačila pristojbine.
nelojalnost - državljanstvo upravičenca do denacionalizacije
Tožena stranka je v svoji izpodbijani odločbi prezrla, da tožnica v upravnem postopku zaradi napačne razlage 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji ni imela možnosti izpodbijati domneve nelojalnosti svojega pravnega prednika. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-23/93 zavzelo namreč stališče, da je potrebno določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji razlagati kot domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasproten dokaz, stranki je dovoljeno dokazovanje lojalnosti.
Obdobje, za katerega se priznava odškodnina po ZSPOZ je enako obdobju, za katerega ima upravičenec priznan status žrtve vojnega nasilja. Status žrtve vojnega nasilja pa je mogoč samo za čas od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, izven tega obdobja pa ne.
Datum registracije za DDV je pravno relevanten zaradi posledic - ugodnosti, ki jih imajo tako posamezna pravna oseba, kot tudi vsi drugi zavezanci, ki so registrirani za DDV. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča davčni organ ne more določiti datuma registracije za obdobje, preden je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za vpis v register zavezancev za DDV.
Na podlagi določbe 1. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV ni mogoč naknadni popravek odbitka vstopnega DDV v primeru pomotnega neuveljavljanja odbitka vstopnega DDV v rednem obračunu DDV.
V obravnavani zadevi je tožena stranka s pisno vlogo izjavila, da tožbo umika, zato je sodišče na podlagi 3. odstavka 37. člena ZUS postopek s sklepom ustavilo. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 1. in 3. odstavka 23. člena ZUS. V upravnem sporu namreč sodišče o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku odloča le v primeru meritornega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
razveljavitev podzakonskega predpisa - učinek na še nepravnomočna pravna razmerja - dovolilnice za mednarodni prevoz blaga
Razveljavitev protiustavnega ali nezakonitega podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega z izvrševanjem javnih pooblastil učinkuje le na pravna razmerja, v katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka, razen, če je bila zoper posamični upravni akt pravočasno vložena ustavna pritožba. Določba 45. člena ZUstS ob smiselni uporabi 44. člena istega zakona torej pomeni, da lahko razveljavitev podzakonskih predpisov učinkuje tudi na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno.
zmanjšanje osnove za odmero - investiranje v opredmetena osnovna sredstva - davek od dohodka iz dejavnosti
Po določbi 1. odstavka 48. člena ZDoh lahko zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva. Kdaj je znesek investiran, ni odvisno samo od datuma sklenitve pogodbe, datuma njene prijave za odmero davka in datuma odmere, in določb Slovenskih računovodskih standardov. Pomembna je zlasti okoliščina, kdaj je tožnica kupljeno stanovanje - poslovni prostor začela uporabljati za opravljanje dejavnosti. Tožeča stranka v načelu nima prav, kot trdi, da investiranje pomeni plačilo, relevantni dokument za priznanje olajšave pa zato le potrdilo o plačilu investiranega zneska, ki ga tožeča stranka utemeljuje s sklicevanjem na določbe ZDoh (9. člen). Davčna osnova za davek od dohodka iz dejavnosti kot podvrste dohodnine je dobiček zasebnika (40. člen ZDoh). Ta se, enako kot dobiček pravnih oseb (2. odstavek 41. člena ZDoh), ugotavlja po sistemu fakturirane in ne, kot izhaja iz stališča tožeče stranke, plačane realizacije.
znižanje davčne osnove za dohodnino - investiranje v opredmetena osnovna sredstva - davek od dohodka iz dejavnosti
Za upoštevanje olajšave po 1. odstavku 48. člena ZDoh je odločilno, da je investicija v opredmeteno osnovno sredstvo knjižena v poslovne knjige oziroma evidence na podlagi verodostojnih dokumentov in ob koncu leta izkazana v popisnih listin in bilanci stanja. Pri zasebnikih, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, je to register osnovnih sredstev.
Predpogodba je sposobna za izkaz lastninske pravice, če je lastninska pravica na podlagi take predpogodbe iztožljiva. Če je pridobitev lastninske pravice na opredmetenih osnovnih sredstvih na podlagi predpogodbe iztožljiva, potem jo je potrebno upoštevati kot verodostojno listino, v nasprotnem pa je potrebno natančno obrazložiti, zakaj glede na njeno vsebino, to ni.
denacionalizacijski postopek - zavrženje zahteve - interpretacijska odločba ustavnega sodišča - zahteva za spremembo ali odpravo posamičnega akta
Vlagatelj opira svojo zahtevo za spremembo ali odpravo posamičnega akta po 46. členu ZUstS na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002, v kateri je Ustavno sodišče podalo razlago 4. člena, 9. točke 3. člena ter 31. in 32. člena ZDen. Gre za t.i. interpretacijsko odločbo, s katero sodišče odloči, da določena norma ni v neskladju z ustavo, če se razlaga tako, kot pojasni. Ustavno sodišče torej s to odločbo ni odločalo o ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta, oziroma odpravilo podzakonski predpis. Zato navedena odločba ne more biti podlaga za zahtevo, ki jo je vložil vlagatelj.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - oporečnost pitne vode
Glede na določbo 1. odstavka 280. člena ZUP (Ur. list SFRJ, št. 47/86) s pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
Ob tem, da tožnik priznava, da so ga dne 22.02.1999 res obravnavali zaradi prekrška in da ni hotel podpisati zapisnika, in ob dejstvu, da je na spornem plačilnem nalogu s podpisom policista in pečatom organa navedeno, da tožnik naloga ni hotel podpisati in sprejeti, tožnik ni ponudil nobenih dokazov o tem, da mu policist na kraju samem ni poskusil vročiti spornega plačilnega naloga. Obratno, tožnikova navedba, da ni hotel podpisati "zapisnika", kaže na to, da spornega plačilnega naloga na kraju samem ni hotel podpisati in sprejeti, kot je to na nalogu samem tudi zapisal policist, ki je tožnika obravnaval. Po presoji sodišča navedeno zadošča za ugotovitev, da se je štela vročitev za opravljeno po 3. odstavku 122. člena ZKP na dan 22.02.1999, ko je pristojna uradna oseba tožniku poskušala vročiti plačilni nalog. Tožnik ugovora zoper sporni plačilni nalog ni vložil, zato je ta postal dokončen in pravnomočen po preteku 8 dni od dneva vročitve (oz. v konkretnem primeru od dneva, ko se vročitev šteje za opravljeno).