brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka ni ugotavljala, če so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, k čemer jo zavezuje prvi odstavek 36. člena ZBPP, niti nista s temi pogoji povezanih okoliščin zatrjevala prosilca v prošnji za dodelitev BPP. To je v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je jasno izražen v določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, da je pred dodelitvijo nujne BPP pristojni organ za BPP dolžan preveriti utemeljenost prošnje z vidika izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP, skladno z ZBPP pa se materialni položaj prosilca ugotavlja naknadno.
Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov (plačilni nalog inšpektorata) je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - združitev postopka
Določbo 27. člena ZBPP je treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena ZUP. V zadevi so bili sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožeča stranka ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.
denarna kazen - razžalitev uradne osebe - pristojnost - kršitev materialnega prava
Pristojnost organa prve stopnje je omejena zgolj na preizkus, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (240. člen ZUP). To pomeni, da lahko uradna oseba upravnega organa prve stopnje v primeru, ko gre za pritožbo, v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZUP izreče kazen na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP le, če v postopku preizkusa pritožbe izda sklep na podlagi 240. člena ZUP ali odločbo na podlagi 242. člena ZUP (glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014).
ZDoh-2 člen 5, 6. Protokol med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo in Dodatnega Protokol o spremembah Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisane v Ljubljani 1. oktobra 1997, spremenjene s protokolom, podpisanim v Ljubljani 26. septembra 2006 člen 4, 4/2, 4/2-a.
Namen uporabe prelomnih pravil je pripeljati do rezidentstva le ene države. Na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev. V primeru, da ima posameznik stalno bivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče vitalnih interesov).
inšpekcijski nadzor - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija - nesorazmernost ukrepa
Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.
URS člen 157. ZUS-1 člen 1, 38, 38/1, 38/2, 38/3. ZUP člen 62, 62/1.
mednarodna zaščita - dokazni predlog - listina, sestavljena v tujem jeziku - prevod listine - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka po ponovnem pozivu sodišču ni poslala vseh spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo (in sicer slovenskih prevodov listin v petih tujih jezikih sestavljenih listin, ki ji jih je v dokazne namene predložil tožnik), sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smeri tožbenih navedb. Tožnik namreč izpodbija uvodoma navedeno odločbo tožene stranke o zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito, med drugim zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in posledično nepravilne uporabe materialnega prava, česar pa sodišče zaradi nepredložitve zahtevanih listin ne more presoditi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki
Zahtevana informacija je tajni podatek, zaradi česar je v obravnavani zadevi podana podlaga za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, kar logično pomeni, da dostopa do te informacije ni mogoče dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je iz njegove vsebine razvidno, da je izjema predvidena ravno za primer iz navedene 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Da je bila pritožba vložena prepozno, v upravnem sporu ni več sporno (glede na navedbe tožnika), sodišče pa pritrjuje razlogom obeh organov, da je v tožnikovem primeru, na podlagi določbe 87. člena ZUP nastopila fikcija vročitve z dnem 7. 2. 2018 ter je od tega dne začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 22. 2. 2018 (četrtek). Pritožba, vložena 24. 2. 2018 (na pošti v B.), je bila torej vložena prepozno in jo je organ pravilno zavrgel.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi pravilno uporabil določila ZCes-1, ki so veljala v trenutku izdaje izpodbijanega akta (dne 8. 3. 2018). Z dnem uveljavitve ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, je prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, na podlagi katere so posegi v varovalni pas občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
ZBPP člen 14, 14/1. DZ člen 4, 4/1. ZUP člen 9, 140, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživnina - dodelitev otroka - družinski član prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženka tožnika ni pozvala, naj dokaže, komu je bil zaupan v vzgojo in varstvo mladoletni sin. Posledično pravno relevantnega dejstva, komu je bil ob razvezi zakonske zveze zaupan v vzgojo in varstvo B.B., sploh ni ugotavljala, ampak je ugotavljala zgolj to, kje ima kdo prijavljeno prebivališče.
Tudi zaključek, da tožnik ne živi z zunajzakonsko partnerico, temelji izključno na podatkih centralnega registra o tem, kje sta stalno prijavljena A.A. in kje tožnik. Vendar niti iz citiranega zakonskega določila, niti iz 4. člena DZ ne izhaja pravilo, da prijava stalnega prebivališča oziroma bivališča na istem naslovu dokazuje obstoj zunajzakonske skupnosti oziroma da jo na različnih naslovih prijavljeno stalno prebivališče izključuje.
Po naravi stvari in po določbah DZ je jasno, da preživnino plačuje tisti od staršev, kateremu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo. Zato bi morala toženka glede na že citirano določbo drugega odstavka 140. člena ZUP tožnika pozvati, naj dokaže, kakšno preživnino je v relevantnem obdobju izplačal preživninskemu upravičencu, saj je od te okoliščine odvisna višina tožnikovega dohodka.
Zgolj sprememba prebivališča v centralnem registru prebivalstva po že citirani določbi ZUJPS nima vpliva na to, ali se mladoletni otrok upošteva kot družinski član oseb, ki so prijavljene na istem naslovu.
davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - prikrito izplačilo dobička
Po presoji sodišča so v danem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za opredelitev dohodka kot prikritega izplačila dobička. Pri tem se namreč upoštevajo ne le izplačila v obliki denarnih vrednosti, nadomestil, odpusta dolga ali ugodnejših pogojev posla, marveč vsaka ekonomska korist, do katere lahko pride takšna oseba na podlagi razmerij povezanosti, do katere ob delovanju tržnih razmer sicer ne bi prišla.
Na podlagi prvega odstavka 383.a člena ZDavP-2 (uveljavljanje neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka v skladu s 70. členom ZDDPO) “plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim in petim odstavkom 70. člena ZDDPO-2, če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena DDPO-2. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila.” Takšne izjave po presoji sodišča v danem primeru tožnik finančnemu organu ni predložil. Predložena izjava ... družbe A. v angleškem jeziku po presoji sodišča ni ustrezna. Poleg navedenega mora biti k izjavi priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila, česar pa izjava ... družbe A. v angleškem jeziku ni vsebovala.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
trošarina - vračilo trošarine za energente - upravičenec do vračila trošarine - vračilo trošarine
Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.
Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Tožeči stranki v tem upravnem sporu izpodbijata dokončni upravni akt, ki je bil že odpravljen s sodbo št. I U 1315/2018-22 z dne 2. 7. 2019, zoper katero pritožba ni dovoljena, zato so učinki pravnomočnosti nastopili že s samo izdajo navedene sodbe oziroma z njeno vročitvijo imenovanima tožnikoma v navedeni zadevi št. I U 1315/2018. Ker v konkretnem primeru torej ni izpolnjena procesna predpostavka iz 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je na tej podlagi sodišče sodbo zavrglo.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - tožbena novota
Da gre za tožnikov zahtevek, ki je v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in za očitno nerazumno zadevo, je po presoji sodišča organ pravilno presodil za tožnikovo zadevo, saj je prosil za BPP za vložitev odškodninske tožbe zaradi (zatrjevanega) nezakonitega zasega nosilcev podatkov, brez da bi sploh zatrjeval, da bi mu navedeno ravnanje povzročilo škodo ter kakšno.
ZBPP člen 30, 30/1, 30/2, 30/9, 30/10. ZUP člen 9, 140 ,146, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - postavitev drugega odvetnika - bistvena kršitev določb postopka
Osebni pogovori z obdolžencem so tudi po presoji sodišča pomembni za to, da lahko odvetnik pripravi ustrezen zagovor oziroma ukrepe za obrambo obdolženca. Če lahko odvetnik dela le na tak način, stranka pa vztraja, da bo komunicirala z njim izključno po telefonu in s pomočjo elektronskih medijev, ni mogoče zgraditi odnosa, ki bi temeljil na zaupanju, ki pa je bistveno za mandatno razmerje med odvetnikom in stranko.
Toženka bi morala pojasniti, zakaj šteje, da tožnica, katere odvetnik je bil razrešen na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ne more (več) izbrati odvetnika, ampak ji ga postavi organ za BPP iz seznama Odvetniške zbornice Slovenije, kot tudi zaradi katerih razlogov je v obravnavani zadevi dopustno odstopiti od citirane določbe 6. člena EKČP. Ker tega ni storila, sodišče odločitve, vsebovane v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, ne more preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka.
plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje - oprostitev plačila
Davčni organ prve stopnje bi po presoji sodišča na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - upravičenec do vračila trošarine
Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.
Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - upravičenec do vračila trošarine
Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.
Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
davek na promet nepremičnin - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - namen zakona
70. člen SPZ res ureja delitev solastnine na stvari, pri čemer je stvar opredeljena kot samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje (prvi odstavek 15. člena SPZ). Vendar pa ni ovir, da se po tem členu delitev premoženja v solastnini opravi tako, da se namesto da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar ali skupina stvari, v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh. Tudi v primerih, ko gre za delitev solastnine na več nepremičninah, gre za ureditev solastniških razmerij oziroma za ukinitev solastninske skupnosti in ne za prodajo oziroma zamenjavo nepremičnin.