brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - izredna denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev denarne pomoči
V konkretnem primeru ni izpolnjen noben od alternativno predpisanih pogojev iz 33. člena ZSVarPre. Tožnik je v zaporu, kjer je poskrbljeno za njegove osnovne življenjske potrebe oziroma za njegovo preživetje; izredni stroški, za katere je tožnik želel pridobiti brezplačno pravno pomoč, pa tudi po presoji sodišča niso stroški, vezani na preživljanje. To pomeni, da se tožnik ni znašel v položaju materialne ogroženosti, niti ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Poleg tega se je tožnik znašel v nastali situaciji iz razlogov na svoji strani in sicer iz razlogov, na katere bi bil lahko vplival.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje opravljena dejanja pravne pomoči
Določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih izjem, ko bi lahko stroški brezplačne pravne pomoči zajemali tudi tiste stroške, ki so nastali še pred vložitvijo prošnje. Iz navedenega razloga ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da so imeli pooblaščenci težave pri vzpostavljanju stika s tožnikom, saj glede na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni razloga, zaradi katerega bi lahko brezplačna pravna pomoč zajemala tudi tiste stroške, ki so nastali za procesna dejanja, ki so bila opravljena še pred vložitvijo prošnje.
Na podlagi pravilne ugotovitve o pridobitvi premoženja, je tožena stranka pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Ker je bilo za tožnika dejansko izplačanih 11.523,50 EUR in je nasprotna stranka, ki jo zastopa Državno odvetništvo, plačala pravdne stroške v višini 8.475,28 EUR, mora tožnik plačati razliko v stroških, ki znaša 3.048,22 EUR, kot to nalaga prvi odstavek 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - prepozna pritožba
Tožnik, ki je pritožbi zoper odločbi ZPIZ vložil prepozno, tudi v postopku pred sodiščem nima možnosti za uspeh, torej ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot tudi ne subjektivnega pogoja po 24. členu ZBPP, ker kot samska oseba razpolaga s premoženjem, ki presega 18.852,40 EUR. Zato je zaključek tožene stranke, da tožnik v navedenih zadevah nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilen.
informacije javnega značaja - molk organa - napačno ugotovljeno dejansko stanje - ničnost odločbe
Drugostopenjski organ je s sklepom pritožbeni postopek ustavil, pri čemer v obrazložitvi sklepa navaja, da naj bi prvostopenjski organ ugodil zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Vendar pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni dobil informacije glede tistega, po čemer je spraševal, zaradi česar sodišče meni, da je napačen zaključek tožene stranke v izpodbijanem sklepu o ustavitvi postopka, da je bila zahtevana informacija tožniku posredovana, saj mu je bilo odgovorjeno nekaj drugega in ne tisto, po čemer je spraševal.
subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je imel v konkretnem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave v rednem upravnem sporu, skladno z določbo 2. člena ZUS-1. Zato v tem primeru ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva iz drugega odstavka 157. člena Ustave, za odločanje sodišča o tožnikovi tožbi, s katero terja sodno varstvo na podlagi določbe prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je potrebno napolniti oziroma presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje vloge
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka z dopisom z dne 25. 3. 2019 tožnico pozvala, da svojo prošnjo za brezplačno pravno pomoč dopolni v roku 3 dni po prejemu poziva. Poziv ji je bil osebno vročen dne 10. 4. 2019 na sedežu organa za BPP. Tožnica v postavljenem roku svoje prošnje ni ustrezno dopolnila z zahtevanimi podatki. Ker tožnica prošnje ni ustrezno dopolnila, je tožena stranka s sklepom njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt preganjanja - prosilec iz Alžirije
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, da ni bil niti enkrat fizično ogrožen, da je ves čas redno hodil v službo in da če bi se bal za svoje življenje v taki meri, ne bi mogel normalno hoditi v službo, ampak bi se skrival. Tožena stranka upravičeno nima razloga, da bi dvomila v zakonitost delovanja alžirske policije, prav tako ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Alžirija zanj ne bi bila varna izvorna država, saj je leto in pol pred zapustitvijo države normalno delal.
mednarodna zaščita - molk organa - enostopenjski upravni postopek - preuranjena tožba - podaljšanje roka - utemeljen razlog
Toženka je iz utemeljenega razloga podaljšala rok za sprejem odločitve, hkrati pa v zvezi s podaljšanjem roka postopala po določilih ZMZ-1 s tem, ko je tožnika o podaljšanju roka (2x) obvestila. Posledično to pomeni, da rok, predpisan za odločitev (6 + 9 mes.), še ni iztekel in da je bila tožba zaradi molka organa vložena pred iztekom roka.
Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da pogoji iz citiranega 64. člena ZMZ-1 za vložitev ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Po presoji sodišča je dejstvo neplačevanja preživnine za tožnikovega otroka v Ljudski demokratični republiki Alžiriji obstajalo že ob podaji tožnikove prve prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji in ga je tožnik tudi tedaj navedel. Dejstvo, da se višina preživnine veča iz meseca v mesec, pa na pravilnost izpodbijane odločitve po presoji sodišča ne more vplivati.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je kot razlog za mednarodno zaščito navedel, da je iz Alžirije odšel, ker po ločitvi staršev ni imel kje bivati. Ko je tožnik zaprosil za subvencionirano stanovanje in ob tem povzdignil glas nad uradno osebo, so ga priprli za teden dni. Iz osebnega razgovora ne izhaja, da subvencioniranega stanovanja ne bi dobil zaradi pripadnosti berberski narodni skupnosti. Kot je povedal v upravnem postopku, so mu uradne osebe dejale zgolj, da ni upravičen do stanovanja. Sodišče na podlagi navedenega ne najde povezave med slednjim dejanjem ter njegovo pripadnostjo Berberom, saj tega tožnik niti ni zatrjeval. Kot razlog za mednarodno zaščito je navajal tudi, da je imel težave kot Berber, ker zanje v Alžiriji ni služb. Zaposlen je bil kot gradbenik in varilec. V času, ko je še delal kot gradbenik, so ga nekoč pretepli policisti, ko so izvedeli, da je Berber. V zvezi z dogodkom s policijo ni najti elementov ki bi kazali na kaj več kot posamezen dogodek, medtem ko v zvezi s pravico do stanovanja ni zaznati elementov preganjanja, in gre po mnenju sodišča zgolj za pavšalne tožnikove navedbe v zvezi s tem, da pravice do subvencioniranega stanovanja ni dobil, ne da bi slednje bilo povezovati z dejanji preganjanja.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - varna izvorna država
Toženka ni ugotavljala, ali je kljub podanim navedbam tožnika o napadih nanj s strani verskih ekstremistov ter diskriminatornem obnašanju Arabcev do njega kot Berbera, Alžirija zanj varna izvorna država, celo nasprotno, ugotavlja, da v tožnikovih navedbah ni nobenih tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Alžirija ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država, ne da bi se opredelila do s strani tožnika zatrjevanih ravnanj.
ZMZ-1 člen 60. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-d, 5, 12, 12/4, 17, 17/1, 27, 27/1, 29, 29/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 47.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - rok za predajo prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do zasebnega in družinskega življenja - predaja odgovorni državi članici
Rok 6 mesecev se je v konkretnem primeru že iztekel, to pomeni, da bi toženka še lahko sprožila postopke za podaljšanje roka, pa tega ni storila, ampak je sprejela upravno odločitev, da bo sama obravnavala tožnikovo prošnjo. To možnost ima na podlagi člena 17(1) Dublinske uredbe III.
Razveljavitev sklepa z dne 14. 12. 2018 z odločitvijo, da bo Slovenija obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito na podlagi določil člena 29(2) in 17(1) Dublinske uredbe III je odločitev, ki posega v pravni položaj tožnika, saj se v tožbi tožnik sklicuje na pravico do družinskega oziroma zasebnega življenja in v zvezi s tem navaja konkretne okoliščine. To pravico oziroma pravici pa naj bi tožnik pred prihodom na zasebni obisk v Slovenijo uresničeval na Poljskem, kjer ni bil prosilec za mednarodno zaščito, in v to pravico (oziroma pravici) izpodbijani akt morebiti nesorazmerno posega ob tem, da je treba upoštevati tudi javni interes sodelovanja med državami podpisnicami pogodb o izročitvah v zvezi s tekom kazenskih postopkov.
V mednarodni sodni praksi ni dvoma, da je pravica do zasebnega ali družinskega življenja relevantna tudi v postopkih po Dublinski uredbi III.
Diskrecijska klavzula iz določila člena 17(1) Dublinske uredbe III ne sme biti uporabljena tako, da bi to pomenilo kršitev oziroma nesorazmeren poseg v pravico iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma 7. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Za obravnavano zadevo je ključnega pomena ustaljena sodna praksa Sodišča EU, da mora imeti v skladu s členom 27(1) Dublinske uredbe III prosilec za azil pravico do učinkovitega pravnega sredstva v obliki pritožbe zoper „odločitev o predaji“ ali do ponovnega dejanskega in zakonskega pregleda te odločitve pred sodiščem. Odločitev „o predaji“ je treba razlagati v skladu s primarnim pravom, to je pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah, kar pomeni, da odločitev o predaji ne pomeni zgolj odločitve, da Slovenija ne bo obravnavala prošnje za mednarodno zaščito, ampak tudi odločitev toženke, da Slovenija razveljavi odločitev o predaji in da bo sama obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito, kadar taka odločitev posega v pravice ali pravni položaj prosilca.
Ker mora imeti prosilec učinkovito pravno sredstvo zoper odločitev o zavrnitvi uporabe diskrecijske klavzule, je razumljivo (mutatis mutandis), da mora imeti pravico do učinkovitega sodnega varstva tudi zoper odločitev, da bo država uporabila diskrecijo in ne bo predala prosilca drugi državi članici.
Tožnik sploh ni bil pritegnjen v postopek razveljavitve sklepa z dne 14. 12. 2018 in v postopek odločanja, da bo Slovenija obravnavala njegovo prošnjo in da ne bo predan Poljski. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 5. člena Dublinske uredbe III v zvezi z prvim odstavkom 9. člena, prvim odstavkom 138. člena in tretjega odstavka 146. člena ZUP (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka - varna izvorna država - pravica do izjave
Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je očitno neutemeljena, saj ni izkazano dejansko stanje, ki bi se vsaj približalo definiciji preganjanja oziroma resni škodi. Tožnik je pri osebnem razgovoru povedal le, da bi mu bilo v primeru vrnitve v Maroko težko, ker bi bila njegova prihodnost negotova zaradi pomanjkanja priložnosti.
ZCes-1 člen 78, 118, 118/1, 118/1-6, 122, 123, 123/1. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - ukrep inšpektorja za ceste
Objekt je bil ob državni cesti postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve tega zakona pa je (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja) prenehal veljati ZJC (prvi odstavek 123. člena ZCes-1), ki je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal v 68. členu. ZCes-1 v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, ki so bili postavljeni pred 1. 4. 2011, zato po presoji sodišča tudi zanje velja ureditev po navedenem zakonu, skladno s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To po pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo (glej citirani peti odstavek 78. člena ZCes-1).
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - pravni interes
ZUP v prvem odstavku 267. člena določa, da ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz besedila citiranega člena ne izhaja, da bi moral biti eden od pogojev, da se lahko vloži obnova, tudi ta, da ima stranka pravni interes. Taka razlaga zakona je napačna, saj se s tem kot pogoj za vložitev obnove postopka določa nekaj, česar zakon sploh ne določa.
Zgolj dejstvo, da je bila neka odločitev že izvršena, ne more biti razlog za to, da se prizadetemu odreka pravica do pravnega varstva zoper tako odločitev, ker naj ne bi imel pravnega interesa.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - posebna družbena skupina - varna izvorna država - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnikovemu očetu v Alžiriji grozijo pripadniki organiziranega kriminala (mafije) zaradi denarnega dolga. Že zato bi morala ob upoštevanju Smernic UNHCR presojati, ali tožnik s tem zatrjuje pripadnost posebni družbeni skupini, kar je lahko razlog za preganjanje, če tožnik izkaže utemeljeni strah pred preganjanjem iz tega razloga, in ali mu iz teh razlogov grozi resna škoda. V tem pogledu bi tožena stranka torej morala presoditi, ali tovrstno maščevanje (nad družinskimi člani osebe zaradi denarnega dolga mafiji) res obstaja.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti
Središče tožničinih življenjskih interesov je na naslovu C.. Dokazna ocena organa prve stopnje je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (je vestna, skrbna in analitično sintetična) in vsebinsko prepričljiva. Predmet tega postopka je ugotavljanje tožničinega dejanskega stalnega prebivališča in ne, ali na naslovu stalnega prebivališča res živijo priče.
ZMZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 52, 52/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pravno nepomembno dejstvo - preganjanje - posebna družbena skupina - nedržavni subjekt preganjanja - družinsko nasilje - otrokova korist - pravica do izjave - pomanjkljiva obrazložitev - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Navedbe, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, bi lahko pomenile, da je kot ženska in vdova z otroki v družinskem okolju s strogimi verskimi pravili in običaji, vključno s postopki sojenja po šeriatskem pravu, lahko pripadnica določene družbene skupine in kot taka preganjana. Tožnica je namreč zatrjevala, da je bila v družinskem okolju, v katerem je živela, tako po moževi strani kot zaradi njenega brata, in ki bi glede na njene navedbe lahko predstavljalo tradicionalno moško skupnost s strogimi verskimi pravili, glede na njene osebne okoliščine preganjana s strani moških pripadnikov družine. Zaradi tega bi tožena stranka morala izvesti redni postopek z bistveno natančnejšim ugotavljanjem dejanskega stanja, ki bi ga morala preveriti tudi s pomočjo informacij o stanju v izvorni državi.
Protispisna je ugotovitev toženke, da tožnica ni navedla ničesar, kar bi kazalo, da sta bila drugi in tretji tožnik v izvorni državi ogrožena, čeprav je večkrat zatrdila, da je bil tast do njiju fizično nasilen še zlasti takrat, kadar se je z njima srečala.
Toženka bi morala za to, da bi v zvezi s svojo odločitvijo imela možnost presoje vseh pomembnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njeno odločitev, pridobiti tudi izjave mladoletnih tožnikov podane v osebnem stiku z usposobljeno uradno osebo, če sta mladoletna tožnika pripravljena dati izjavi in če druge okoliščine kažejo, da bi bilo to v njuno korist.