neobstoj sklenjene pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neizpolnjevanje delovnih obveznosti - šikana
Revizijsko navajanje (ki sicer predstavlja novoto) o tem, da tožnica ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi kot vodja področja, je za odločitev nepomembno. Tožnica je imela sklep o razporeditvi na delovno mesto vodja področja z dne 31.7.2002, poleg tega pa je to delo tudi dejansko opravljala. Ker je šlo za dogajanje pred letom 2003, pogodbeni odnos v delovnih razmerjih ni bil tako pomemben, kot je danes v spremenjenem sistemu, zato dejstvo, da ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ne pomeni, da tožnica ni bila razporejena na novo delovno mesto. Revizijska navedba, da tožena stranka zaradi tega, ker s tožnico ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za dela vodja področja, tej take pogodbe ne more odpovedati, bi bila zato povsem nesprejemljiva tudi v primeru, če ne bi predstavljala revizijske novote.
invalidska pokojnina - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine, tudi invalidske, je prenehanje zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na izplačevanje pokojnine nima nobenega vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kolektivne pogodbe – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Niti sodna praksa Vrhovnega sodišča, še manj pa praksa nižjih sodišč, nima značaja formalnega pravnega vira, pri katerem bi se lahko pojavilo vprašanje njegove veljavnosti za nazaj. Sklicevanje tožene stranke na domnevno prakso sodišča druge stopnje v času sporne odpovedi glede izbire delavcev, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato ni utemeljeno.
Če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le nekaterim delavcem zaradi le delnega prenehanja potreb po delu na določenem delovnem mestu, določbe 17. člena SKPgd o izbiri delavca, ki bo izgubil delo zaradi zmanjšanja potreb izmed vseh delavcev na delovnem mestu, niso v nasprotju z določbami ZDR, ki takšne izbire, če ne gre za večje število delavcev, posebej ne ureja.
prevzem podružnice - prevzem na delo k drugem delodajalcu - naziv delovnega mesta - plačilo odpravnine
Ker je bilo tožniku pri drugem delodajalcu, h kateremu je bil prevzet na delo, zagotovljeno vsebinsko enako delovno mesto, kot ga je zasedal na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, ni šlo za razrešitev tožnika s funkcije direktorja podružnice s strani tožene stranke in razporeditev na drugo delovno mesto. Bistvo dogovora o plačilu odpravnine je bilo varovanje tožnikovega položaja vodje samostojne enote. Ta položaj je bil tožniku tudi pri novemu delodajalcu zagotovljen, zato tožnik ni bil upravičen do plačila odpravnine.
Predmet revizijskega preizkusa je omejen na pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje, argumente, ki naj bi utemeljili revizijo, pa mora stranka navesti jasno in določno. V reviziji zgolj posplošenega sklicevanja na navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v postopku na prvi stopnji, pri odločanju o utemeljenosti tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče upoštevati.
Ker pri tožeči stranki v relevantnem obdobju ni bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč zmanjšana delovna zmožnost, sodišče zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prve alinee 34. člena ZPIZ utemeljeno ni ugodilo njenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
Zavarovanje za primer brezposelnosti je po definiciji 3. odstavka 1. člena ZZZPB šteti za sui generis zavarovanje. Zavarovanec lahko pravice iz tega zavarovanja pridobi samo v primeru, ko zavarovalnega primera ni povzročil sam.
V skladu z določbo 15. alinee 1. odstavka 19. člena ZZZPB, ki določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic pri delodajalcu ali ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom, je sodišče glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnica sklepa o prenehanju ni izpodbijala niti pri delodajalcu niti pred sodiščem, ugotavljalo tudi (ne)zakonitost prenehanja delovnega razmerja.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznost iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 89/2, 115, 115/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 39.
učitelj - vrnitev na delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - število dijakov - neutemeljeni odpovedni razlogi - vložitev tožbe - starši
Ker je tožena stranka predhodno ugotovila nepotrebnost določenega števila delavcev na delovnem mestu učitelja praktičnega pouka tekstila, je po vrnitvi tožnice v delovno razmerje na podlagi pravnomočne sodne odločbe v istem šolskem letu (na podlagi istih podatkov o številu in strukturi dijakov ob sprejemu prejšnjega programa) utemeljeno ugotovila, da nima potreb po opravljanju tega dela za enega od delavcev.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca - pravica do izbire pokojnine
Tožničin mož je pridobil starostno pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja, zato na njegovi strani ni izpolnjen pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
starostna pokojnina – odmera pokojnine za nazaj – odločba Ustavnega sodišča – odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Do odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.
Sodišče mora v sklepu o odreditvi pripora obrazložiti utemeljen sum v smeri obdolžencu očitanega kaznivega dejanja tudi z oceno vsebine zbranih podatkov in dokazov, ne more pa se spuščati v oceno verodostojnosti obdolženčevega zagovora in izvedenih dokazov, ker je ta pridržana odločanju po izvedeni glavni obravnavi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 100.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SKPgd člen 17.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Samo če gre za večje število delavcev po prvem in drugem odstavku 96. člena ZDR, je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru so seznam presežnih delavcev in kriteriji za njihovo določitev sestavni del programa (99. in 100. člen ZDR). Če pa ne gre za večje število delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste. V takem primeru ni potrebno izdelati posebnega programa in v primeru ukinitve delovnih mest, ki ima za posledico prenehanje potreb po delu vseh delavcev na takih delovnih mestih, tudi ni ne potrebe ne obveznosti po uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.
Mnenje invalidske komisije v sodnem postopku nima narave izvedeniškega mnenja neodvisnega izvedenca, ki ga v sodnem postopku pridobi sodišče. Glede na opredelitve dela invalidskih komisij, kot izvedenskih organov tožene stranke, v 261. členu ZPIZ-1, pa se lahko njihovim mnenjem v sodnem postopku prizna vsaj status javne listine iz 224. člena ZPP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - hipni naklep - odločba o kazenski sankciji
Ko sodišče odloča o dokaznih predlogih, ne sprejema njihove vnaprejšnje dokazne ocene, temveč le presoja, ali imajo predlagani dokazi ob že izvedenih takšno dokazno vrednost, da bi lahko odločilno vplivali na ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.
Po tretjem odstavku 72. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena v ZUS-1, mora stranka v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Teh okoliščin pa tožnica zgolj s pavšalnimi in splošnimi navedbami v zahtevi za izločitev imenovane sodnice in nato ponovno v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni niti verjetno izkazala, zato je predsednik Upravnega sodišča RS njen predlog upravičeno zavrnil.
Pozavarovalne storitve so obdavčene po ZPD, saj ta ne predvideva oprostitve za tovrstne storitve. Splošno pravilo pa je, da so obdavčene vse storitve, razen, če je z zakonom drugače določeno.
izločitev sodnika - dopolnitev sodbe - postopek iz razmerij med starši in otroki - načelo oficialnosti
Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča.
Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.
revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - nastop zelo hudih posledic
Če je Vrhovno sodišče o določenem pravnem vprašanju, ki bi bilo lahko pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava ali za razvoj prava, že odločalo, to ni več pomembno pravno vprašanje. Ogroženost lastnega preživljanja ne more biti zelo huda posledica v smislu 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj se lastno preživljanje varuje z omejitvami v izvršilnem postopku.
vračilo stavbnih zemljišč - določitev pristojnega ministrstva, kot pritožbenega organa
Ker je prvostopni organ s svojo odločbo odločal o vračanju podržavljenih zemljišč v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (tožeče stranke), pri čemer je štel, da so bila zemljišča, za katera je določil odškodnino, podržavljena kot stavbna zemljišča, je za odločanje o pritožbi pristojno ministrstvo pristojno za okolje in prostor.