zahtevek za vračilo premoženja, ki je bilo pred uveljavitvijo ZDen prodano fizični osebi
Bistveno za odločitev v tej stvari je, da je KK V. kot univerzalni pravni naslednik KVZ V. obravnavano nepremičnino prodal fizični osebi, pri čemer tožeča stranka ni izkazala, da bi TOK v sestavi KK V., iz katerega je z izločitvijo KK V. nastala tožeča stranka, prodaji nasprotoval, kar pomeni, da je pravni prednik tožeče stranke prosto razpolagal z obravnavano nepremičnino, tožeča stranka pa si je ob izločitvi iz KK V. na podlagi akta o izločitvi, na podlagi katerega je bilo tudi razdruženo premoženje, tudi po lastnih navedbah pridobila le del kupnine za obravnavano nepremičnino, torej se je drugemu delu kupnine ob razdružitvi premoženja prostovoljno odrekla, s čemer je prenehala njena pravica do vračila tega dela premoženja. Zato po presoji vrhovnega sodišča ni podana podlaga za vračilo tega dela premoženja na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena ZZad.
Med nedovoljeno razpolaganje strank v pomenu drugega odstavka 3. člena ZPP je šteti tudi toženčevo pasivnost, ki (lahko) povzroči izdajo zamudne sodbe.
ZOR člen 51, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071.ZM člen 16, 24, 25, 27, 47.
menica - bianco menica - trasirana menica
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
enotno dovoljenje za gradnjo - ničnost - čistilna naprava - razvrednotenje okolja - odškodnina - nadomestilo - pravna podlaga
Poročilo o vplivih na okolje je podlaga za določitev upravičencev do odškodnine za razvrednotenje okolja; če v že začetih postopkih investitor ne privoli v presojo vplivov po določbah ZVO, pristojni organ od njega ne more zahtevati predložitev poročila, niti izdano dovoljenje ni nično, če mu ni priložen dokaz iz 3. odstavka 78. člena ZVO.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek izvršilnega postopka
Za določitev krajevne pristojnosti sodišča so odločilne določbe ZIZ, ki so veljale v času začetka izvršilnega postopka, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo.
Upnik je predlog za izvršbo na premičnine na podlagi verodostojne listine vložil pred uveljavitvijo ZIZ-E, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik prebivališče.
ZUP člen 279, 279/1-3, 280, 280/1, 280/3.ZPPSRD člen 1, 5.ZDU-1 člen 72.ZJA člen 48.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Ker je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo ob izdaji odločbe tožene stranke z dne 9.6.2004 že prenehala, odločbe pa tudi ni mogel izvršiti noben drug organ, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je za nično izrekla svojo odločbo z dne 9.6.2004.
Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi
ZIZ člen 9, 292, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. URS člen 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka sodnemu izvršitelju - zastopanje izvršitelja po odvetniku - pravica do enakega varstva pravic
Ker je izvršitelju zagotovljena pravica do pritožbe, je treba zagotoviti, da jo učinkovito in enakovredno uveljavi. Stališče, da zaradi dejstva, da izvršitelj opravlja javno službo, nima pravice do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja, ni združljivo s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
zamudna sodba v odškodninskem sporu - sklepčnost tožbe
Tožnik je odločilna dejstva v zadevi popisal izrazito pomanjkljivo, saj v delu tožbe, ki se nanaša na obseg nepremoženjske škode, posamezne škodne posledice, njihova intenziteta in trajanje bodisi sploh niso navedeni bodisi so opisani premalo konkretno in preveč neindividualizirano, da bi iz njih izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka v celoti.
Ker podobno nizek ali celo nižji nivo substanciranosti preveva večji del tožbene naracije, tožba v tem okviru ne izpolnjuje osnovnih vsebinskih pogojev, ki so potrebni za njeno obravnavanje, kar pomeni, da v zvezi z njo ni podana procesna predpostavka formalne razumljivosti in popolnosti tožbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitven razlog - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do prevajanja - kršitev ustavnih pravic - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlogi, navedeni v 3. točki 39. člena ZKP, zaradi katerih sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, temeljijo na posebnem pravnem razmerju, nastalem na podlagi pogodbe ali odločbe oblastvenega organa med sodnikom in v citirani določbi naštetimi osebami in zgolj neko dejansko razmerje med sodnikom in temi osebami ni razlog za izločitev sodnika po tej točki.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševnih bolečin zaradi skaženosti - strah - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredeljenost zatrjevane kršitve v reviziji
Na bistvene kršitve procesnih pravil revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 370. člena ZPP), ampak samo na izrecno zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: revident mora pojasniti, katero ravnanje ali opustitev in katerega od nižjih sodišč je bilo v nasprotju z določbami procesnega zakona. Tej zahtevi tožnica ni zadostila, zato obravnavani revizijski razlog uveljavlja neutemeljeno.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZEMLJIŠKI KATASTER - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010586
ZUP člen 267. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-4.
mejni ugotovitveni postopek - ničnost odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje - varstvo ustavnih pravic - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Za nično se lahko izreče le odločba, če so podani razlogi, ki so taksativno določeni v 1. odstavku 279. člena ZUP. Geodetske storitve se ne morejo izreči za nične. Ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne more uspeti v obravnavanem upravnem sporu, kolikor tožbo opira na kršitev ustavnih pravic. Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
razlastitev - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture
Javna korist za razlastitev zemljišč za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je izkazana že, če je objekt predviden v državnem lokacijskem načrtu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004505
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 145, 145/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obsojenec, ki je oškodovancu grozil z ubojem, je s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, pri tem pa glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, ni pravno relevantno, s katerim sredstvom naj bi obsojeni to tudi storil.