zavarovanje bančnega kredita - zavarovalna pogodba - subrogacija - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka
Ko zavarovalnica zavarovancu (banki) izplača zavarovalnino v višini nevrnjenega kredita, nanjo, do višine izplačanega zneska, po samem zakonu preidejo vse pravice banke nasproti tožencu (subrogacija), ki je nastop zavarovalnega primera povzročil s tem, da ni vrnil kredita. Za take primere pa zakon določa triletni zastaralni rok, ki začne teči takrat, ko je zavarovalnica izplačala zavarovalnino banki.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1010709
URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1, 157/2.ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 18, 31, 31/1.ZUP člen 2.ZVOP-1 člen 55.ZPlaP člen 71, 71/1, 71/3.ZSReg člen 43, 43/1, 48c, 48c/1.ZJA člen 2, 32.
varstvo osebnih podatkov - predpostavke za sodno varstvo v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil (javna agencija) kot stranka - varstvo javnega interesa v upravnem sporu
V upravnem sporu sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah URS niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
Med temeljnimi obveznostmi posojilodajalca je izročitev določene stvari (559. člen ZOR) in ker tožnica tega za leto 1999 ni dokazala, ni upravičena do povračila.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse – obnova postopka ali naknadni obračun carinskega dolga
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo enako stališče, da naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, zato zatrjevana neenotnost sodne prakse ni podana.
povrnitev škode, povzročene s prometno nesrečo - zavarovanje dokazov o prometni nesreči - vzročna zveza
Tožnik ni upošteval določb ZVCP niti takoj po nesreči, ko je poklical na pomoč le ženo, niti med ali po končanem zdravljenju, čeprav za to ni imel nobenega tehtnega razloga. S tem je preprečil možnost, da bi policija našla očividca nesreče (voznika, ki naj bi pravilno vozil nasproti), ali povzročitelja (ki naj bi vozil nasproti po tožnikovem voznem pasu), pa tudi presojo ustreznosti tožnikove vožnje in morebitno krivdo za to, da je s kolesom padel v obcestni jarek.
poroštvo - zavarovanje kredita - razmerje med upnikom in porokom
Res je, da se sme od poroka v skladu z določbo 1004. člena ZOR zahtevati izpolnitev obveznosti šele po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi, vendar pa lahko upnik v skladu z določbo drugega odstavka navedene zakonske določbe zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj. Tožeča stranka je tožbo zoper glavnega dolžnika umaknila zato, ker zoper njega, ki je prišel v stečaj, ne more doseči izpolnitve. Zato se revidenta ne moreta sklicevati na domnevno izgubo pravnega interesa tožeče stranke za vztrajanje pri tožbenem zahtevku s stališčem, da je pač umaknila tožbo zoper glavnega dolžnika.
Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da gostinec opravlja dejavnost brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote, inšpekcijski organ izda odločbo, s katero prepove opravljanje gostinske dejavnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 9.
denacionalizacija - državljanstvo - revizija - dovoljenost - denarna vrednost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizijski prag - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - spor o obstoju najemnega razmerja - zavrženje revizije
Pri tožbenem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnega prostora gre za spor o obstoju najemnega razmerja. Zato se kot vrednost spornega predmeta po 42. členu ZPP vzame enoletna najemnina. Za določitev višine enoletne najemnine je treba upoštevati v pogodbi dogovorjeno najemnino in ne zneska, ki ga je zahteval tožnik na podlagi spremembe pogodbe. Ker enoletna dogovorjena najemnina ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
ZOR člen 919. ZVCP člen 84. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-93 člen 9, 9/8.
zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - alkoholiziranost zavarovanca - hoja pešca po napačni strani cestišča - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji
Sodišči, ki sta izhajali iz splošnih življenjskih izkušenj in opažanj, da pešci ne hodijo po tisti strani ceste, ki je določena v zakonu, sta pravilno odločili, da izbira strani ceste, po kateri je hodil, ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Ker bi torej voznik s svojo povsem neustrezno vožnjo lahko povzročil nesrečo tudi tedaj, če pokojni ne bi bil vinjen ali bi hodil ob vozišču kdo drug, sta sodišči pravilno uporabili pravila o vzročni zvezi in ugotovili, da ni izključena obveznost zavarovalnice po 8. točki 9. člena Splošnih pogojev.
V obravnavani zadevi pravica stranke v izpodbijanem dokončnem aktu ni izražena v denarni vrednosti. Samo ugotovitev, da je vrednost nepremičnin znašala ob podržavljenju 33.710,58 DEM in revizijska trditev, da je vrednost dejansko bila večja in to nad 20.000 EUR še ne pomeni, da je pravica izražena v denarni vrednosti.
Izostanek vrednostne opredelitve darila funkcionalnega zemljišča, na katerem sta zakonca sezidala stanovanjsko hišo, ne daje podlage za zahtevek zakonca na vrnitev darila v skladu z določbo 87. člena ZZZDR.
V skladu z določbo 300. člena ZOR je na tožnika ob izpolnitvi pogodbe o prevzemu dolga na podlagi zakona prešla upnikova terjatev v obsegu, kakršna je v trenutku prevzema dolga obstajala v odnosu do tožencev. Tožnikov nagib pri sklepanju pogodbe o prevzemu dolga je bil v tem, da se izbriše hipoteka na nepremičnini, ki jo je kupoval od obeh tožencev, katere solastnika sta tedaj bila.
Sporna najemna pogodba je bila sklenjena februarja 2001, torej pred uveljavitvijo SZ v oktobru istega leta. ZSR, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo SZ, najemnih razmerij ni urejal. Pa tudi na določbe SZ-1 se ni mogoče opreti. Ta namreč ureja le stanovanjska najemna razmerja, sporna garaža pa po pravilni presoji nižjih sodišč ni del toženčevega stanovanja.
Davčni zavezanec, ki prodaja proizvode brez plačila prometnega davka po 7. členu ZPD, je dolžan preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za uveljavljanje davčne oprostitve in se ne more z uspehom sklicevati na nevednost.
Plačilo z asignacijsko pogodbo ni brezgotovinsko plačilo po 2. točki 1. odstavka 7. člena ZPD.
Po 66. členu ZPD se zahtevek za vračilo preveč plačanih zamudnih obresti vloži pri davčnem organu prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - vsebina odločitve pristojnega sodišča v drugi pravdni zadevi
Stališče, ki ga je stvarno in krajevno pristojno sodišče zavzelo v drugi, morda povezani zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za odločitev o prenosu pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004566
ZKP člen 358, 372, 372/1-1.KZ člen 256, 256/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - hramba listine z namenom uporabe - oprostilna sodba - pritožbeni razlogi
Spravljanje listin v obtok oziroma njihova hramba z namenom uporabe predstavljata dve različni izvršitveni obliki kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 256. člena KZ.
Pri uporabi listine gre za spravljanje listine v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.