popravljanje pomot v odločbi - lokacijsko dovoljenje
Upravni organ ni storil nobene napake ali pomote pri zapisu, temveč je bil namen upravnega organa izdati točno tako odločbo o lokacijskem dovoljenju, kakršno je izdal. Če pa lokacijska dokumentacija ni bila povsem v skladu z voljo investitorjev, pa to ni več stvar upravnega organa, sicer pa je imela tožnica možnost odločitev takoj po prejemu odločbe tudi izpodbijati. Ima pa še vedno možnost zahtevati spremembo lokacijskega dovoljenja v skladu z določbo 65. člena ZUN.
Pooblaščenka tožnice je obvestila davčni organ, da zastopa tožnico in predložila pooblastilo za zastopanje šele po tem, ko je bila izdana prvostopna odločba in tudi že odrejena njena vročitev tožnici. To pa pomeni, da je bila vročitev odločbe pravilno odrejena in s tem tudi opravljena tožnici kot stranki, ki je takrat - ob izdaji odločbe in ob njenem odpošiljanju - še nastopala v postopku samostojno, brez pooblaščenca.
Vročilnica, ki jo podpišeta prejemnik in vročevalec in na kateri prejemnik sam z besedami zapiše dan prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP), je dokaz o vročitvi pošiljke naslovniku. Na tožniku je torej, da dokaže, da pošiljke ni prejel. Tega pa z navedbo, da odločbe ni prejel in zgolj zatrjevanjem, da podpis ni njegov, ob dejstvu, da je povratnica sicer povsem jasno izpolnjena in brez pripomb vročevalca, ki jih je sicer le-ta dolžan navesti na vročilnici, če spis ni izročen osebno naslovniku (četrti odstavek 97.člena ZUP), tudi po presoji sodišča ni uspel izkazati.
V obravnavanem primeru je tožnik opravljal promet novih uvoženih avtomobilov in v skladu z določbo 6. odstavka 16. člena ZPD v osnovo za davek od prometa proizvodov po presoji sodišča utemeljeno ni všteval kupcem zaračunanih odvisnih stroškov, ki po splošni določbi 15. člena ZPD sicer povečujejo davčno osnovo.
ZDavP člen 26. Uredba o pogojih, pod katerimi je potrebno plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah ter o načinu poročanja bank in hranilnic člen 3, 3/3.
izdaja potrdila o oprostitvi davčnih obveznosti
Odločba, s katero je prvostopni organ zavrnil izdajo potrdila o davčni oprostitvi kot neutemeljeno, po vsebini predstavlja negativno potrdilo, ki nima značaja konkretnega upravnega akta, saj se z njo ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (pač pa je zgolj dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev - v drugem postopku). To pa pomeni, da zoper tako odločbo pritožba ni dopustna. Pritožbo tožeče stranke bi v obravnavani zadevi kot nedovoljeno tako tožena stranka morala zavreči.
prometna vrednost obveznice - davek na dediščine in darila
Ni nujno, da je prometna vrednost obveznic, izdanih po določbah 3. in 4. člena ZIOOZP, enaka njihovi nominalni vrednosti. Zato jo je treba ob odmeri davka na dediščine izrecno ugotavljati.
Glede na izrek njene odločbe je tožena stranka odpravila nadomestno prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v dopolnitev postopka in ponovno odločanje, ter zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo z dne 27. 11. 2000. Tak izrek pa ni razumljiv. Če je tožena stranka nadomestno prvostopno odločbo odpravila, in pritožbo sedaj tožeče stranke zoper prvostopno odločbo z dne 27. 11. 2000 zavrgla, je v veljavi prvostopna odločba z dne 27. 11. 2000, in ni jasno, kako naj prvostopni organ dopolni postopek in o čem naj ponovno odloči. Ker mora biti izrek odločbe določen (213. člen ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), po presoji sodišča pa izrek izpodbijane odločbe ni tak, gre za bistveno kršitev pravil postopka.
Po 229. členu ZUP lahko pritožbo poleg stranke vloži vsaka oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. Že obstoječe zemljiškoknjižno stanje je zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke, da vloži pritožbo zoper odločbo o parcelaciji parc. št. 798/10. Ta parcela je po zemljiškoknjižnem stanju med njenimi sredstvi.
Tožena stranka je pravilno presodila, da vložena tožba po 100. členu ZIL, ki temelji na dejanski podlagi slabovernosti prijavitelja oziroma njegovi neupravičenosti do prijavljenega znaka, ni predhodno vprašanje v postopku priznanja znamke. Vprašanje dobre vere prijavitelja in njegova upravičenost do prijavljenega znaka ni del dejanskega stanu na podlagi katerega tožena stranka izda odločbo o prijavi znamke z uporabo materialnih določb ZIL.
ZDen člen 63, 63/3, 63, 63/3. ZUP člen 145, 145/1, 148, 145, 145/1, 148.
državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - zahteva za denacionalizacijo
Z odločanjem o denacionalizaciji na podlagi nepravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju (državljanstvu osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno), bi tej osebi lahko nastala nepopravljiva škoda, ki jo tožnica v tožbi izkazuje, in sicer nemožnost vrnitve premoženja v naravi, kar je njen interes, izražen v zahtevi o denacionalizaciji. Zato je treba postopek denacionalizacije prekiniti do pravnomočnosti odločbe o državljanstvu tožnice, ki je vložila zahtevek po 12. členu ZDen.
dokazno breme - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij
Stranka, ki uveljavlja povrnitev vlaganj na podlagi 7. odstavka 25. člena ZDen, mora povečanje vrednosti kot posledico njenih vlaganj dokazati. Upravni organ tega dejstva ni dolžan ugotavljati po uradni dolžnosti.
oglaševanje prodaje stanovanj - ukrep tržnega inšpektorja
Dejstvo, da v oglasu o prodaji stanovanj ni naveden podatek, da je zemljiškoknjižni vložek, v katerem so stanovanja vknjižena, opremljen s plombo, sam po sebi glede na to, da se stanovanja prodajajo s pisno pogodbo, v kateri mora biti navedeno celotno zemljiškoknjižno stanje, še ne pomeni zavajajočega oglaševanja.
Iz določb 1. odstavka 100. člena ZLV izhaja, da je pritožba na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, v konkretnem primeru izpodbijano začasno poročilo OVK Občine A -B z dne 14. 11. 2002, procesna predpostavka za odločanje Upravnega sodišča RS v upravnem sporu glede sodnega varstva volilne pravice v upravnem sporu. Ta v konkretnem primeru ob vložitvi obravnavane pritožbe pri Upravnem sodišču RS, ni bila izpolnjena, saj že iz njene vsebine izhaja, da so jo pritožniki vložili v identičnem besedilu istočasno pri štirih organih, in sicer poleg Upravnega sodišča RS še pri Občinskem svetu Občine A - B, Republiški volilni komisiji in OVK.
otrok staršev, ubitih zaradi sodelovanja v NOB - status žrtve vojnega nasilja
Tožničin oče ni umrl oziroma ni bil ubit zaradi sodelovanje v NOB, niti ne v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je bistveni element iz dejanskega stanja 8. odstavka 2. člena ZZVN, zato tožnici ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja. Iz izpodbijane odločbe in iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, kateri so bili razlogi, da se je oče tožnice spornega dne z vozom peljal po relaciji, na kateri ga je doletela nesreča, saj je odšel po svoj voz v C, ta vožnja pa ni bila v povezavi z njegovo pomočjo partizanskim silam. Ob tem seveda tudi ni sporno, da je bil tožničin oče kot aktivist NOB v stalni nevarnosti, vendar ta okoliščina ni dovolj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja tožnici.
Prisilno delo, ki ni bilo odrejeno iz rasnih, političnih, nacionalnih ali verskih razlogov, temveč iz drugih - k takšnemu delu pa je treba šteti tudi obvezno enoletno delo žensk v kmetijstvu in gospodinjstvu (t.i. Pflichtjahr) - ne more biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
10. člen ZSPOZ veže višino odškodnine glede na vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa, zato je tožnik upravičen do odškodnine za čas, za katerega mu je priznan status žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec. Čas do tožnikovega povratka v domovino (do 8. 11. 1945) se upošteva zgolj pri odmeri pravice do priznanja pokojninske dobe.
odločba upravnega organa - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe
Ker je v izreku izpodbijane odločbe navedeno, da se pritožbi delno ugodi, istočasno pa prvostopna odločba odpravi, je tak izrek nepopoln, nejasen in nedoločen, hkrati pa tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Odločba je zato bistveno pomanjkljiva, kar narekuje njeno odpravo.
dolgovni seznam - prisilna izterjava davčnega dolga
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da pri nekaterih vrstah obveznosti (prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevku za porodniško varstvo) izvršilnega naslova ne navaja. To pa pomeni, da seznam ni izdelan v skladu z zakonom ter da sklep o prisilni izterjavi nima (pravilnega) izvršilnega naslova kot enega svojih obveznih sestavnih delov (43. člen ZDavP). Po presoji sodišča predstavlja v skladu z zakonom izdelan dolgovni seznam predpostavko za izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Le sklep z dolgovnim seznamom, sestavljenim kot določa zakon, namreč po mnenju sodišča predstavlja ustrezno zagotovilo, da so bile vse obveznosti, ki so predmet izterjave, predhodno ugotovljene v postopkih, v katerih so dolžniki imeli možnost zavarovati svoje pravice (oziroma so davčne obračune izdelali sami).
dolgovni seznam - prisilna izterjava davčnega dolga
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da pri nekaterih vrstah obveznosti (prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za zdravstveno zavarovanje, članarini obrtni zbornici, davku od zaposlenih delavcev, prispevku za pomoč obrtnikom iz Posočja) izvršilnega naslova ne navaja. To pa pomeni, da seznam ni izdelan v skladu z zakonom ter da sklep o prisilni izterjavi nima (pravilnega) izvršilnega naslova kot enega svojih obveznih sestavnih delov (43. člen ZDavP).