ZDavP člen 96, 96/2. ZDoh člen 122, 122/2, 123, 123/4.
zastaranje izterjave davka
Določba o pravici do izterjave davčnega dolga je procesna določba. Zato je v primeru, ko sporne obveznosti v času uveljavitve ZDavP še niso absolutno zastarale, ker še ni potekel 6 letni absolutni zastaralni rok določen v ZDoh/93, tožena stranka ravnala pravilno, ko je v zvezi z vprašanjem zastaranja pravice do izterjave spornega dolga uporabila določbe ZDavP.
Organ za brezplačno pravno pomoč, ki ga je prosilec izbral glede na svoje stalno prebivališče in ki je tudi izvajal ugotovitveni postopek, ostane krajevno pristojen za odločanje tudi v primeru nastanka okoliščin, ki spreminjajo krajevno pristojnost.
Ocena, ali znak omogoča razlikovalnost, je mogoča po celoviti presoji znaka, torej vtisu, ki ga znak naredi, upoštevajoč naravo blaga ali storitev. Tožena stranka je kršila določbe ZIL, ko pri presoji podobnosti z ugovarjano znamko ni upoštevala celovitosti prijavljene znamke.
ZGJS člen 33, 33/7, 33/7-11, 37, 37/1, 39, 39/2, 39-9, 40. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, URS člen 126, 126/2. ZS člen 97. ZPP člen 482, 482/2. ZUS člen 1, 1/2, 25, 25/1, 25/1-4, 60, 60/1, 60/1-3, 60/3. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe člen 10.
prerekanje koncesijske pogodbe
Sodišče ni pristojno za odločanje o sporih v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe, kar pomeni, da tudi ni pristojno za odločanje o sporu v zvezi s trajanjem koncesijske pogodbe.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1. Zakon o državljanstvu SHS paragraf 3, 29.
ugotovitev državljanstva
Pri presoji državljanstva obeh tožnic je potrebno upoštevati podatek o državljanstvu očeta. Tožena stranka pravilno poudarja, da Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS v paragrafu 29 določa, da če se državljanka Kraljevine Jugoslavije omoži s tujim državljanom, izgubi državljanstvo Kraljevine, razen če po predpisih moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva ali če si je pridržala državljanstvo Kraljevine z ženitno pogodbo ali če te pogodbe ni, ako je podala ob sklenitvi zakona tako izjavo. Iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da se je tudi organ prve stopnje kot tudi tožena stranka oprla na odločbo organa prve stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da se mati tožnic ni štela za jugoslovansko državljanko, ker je izgubila državljanstvo Kraljevine Jugoslavije s poroko s tujim državljanom. Tožnici v tožbi ne izpodbijata, da je bil njun oče v času sklenitve zakonske zveze državljan Avstrije oziroma ne dokazujeta drugače, prav tako pa tudi ne izpodbijata, da je mati s sklenitvijo zakonske zveze pridobila avstrijsko državljanstvo in tudi v zvezi s tem ne prilagata nobenih nasprotnih dokazov. Tožena stranka tudi pravilno poudarja, da Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS v paragrafu 3 določa, da je moral vsak jugoslovanski državljan imeti domovinstvo v eni od občin Kraljevine po določbah o domovinstvu in da tuji državljani niso mogli imeti domovinstva v nobeni jugoslovanski občini. Tožnici na dan 6. 4. 1941 tako nimata izkazane domovinske pravice v eni izmed bivših jugoslovanskih občin, zato nista mogli pridobiti državljanstva FLRJ.
upravičenec do denacionalizacije - določitev upravičenca
Bivša lastnika, ki sta bila ob podržavljenju jugoslovanska državljana, ob uveljavitvi avstrijske državne pogodbe pa avstrijska, sta upravičenca do denacionalizacije.
Ker je postavitev ograje v zaprošeni višini po Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini A in Odloku o začasnih in pomožnih objektih ter o posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine A dopustna izjemoma, prav tako pa se izjemoma izda odločba o dovolitvi priglašenih del za postavitev tako visoke ograje, je takšno izjemo dolžan utemeljiti. Zgolj ljubiteljsko opravljanje dejavnosti, za katerega tožnik ne predloži dovoljenja, pa ne opravičuje postavitve višje ograje iz razloga posebnih varnostnih in zaščitnih zahtev.
Sporno pravno razmerje, ki izhaja iz tožbe mora biti v neposredni zvezi s pravnim razmerjem, ki izhaja iz predloga za izdajo začasne odredbe in katerega ureditev tožnik predlaga.
O brezplačni pravni pomoči pristojni organ odloča po postopku, ki ureja splošni upravni postopek. Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe med drugim obsegati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katerih je le-to oprto. Ker je tožnik v postopku zatrjeval, da je bil nepravilno pozvan na operacijo kolena, bi tožena stranka morala navedeno okoliščino preveriti in tožnika pozvati, da predloži za navedeno trditev tudi dokazilo, saj bi naj šlo za pismen poziv. Tožnik je sicer v tožbi priložil pisno pojasnilo o preiskavi sklepa s pomočjo sklepne kamere - artroskopija, v katerem je opisan poseg o preiskavi sklepa s pomočjo sklepne kamere. Pri tem pa gre le za splošno informacijo o preiskavah s pomočjo artoskopa ter na podlagi nje po presoji sodišča ni mogoče sklepati, da bi naj bil pri tožniku opravljen takšen poseg na kolenu. Prav tako pa zgolj na podlagi navedene informacije ni mogoče zavrniti tožnikovih navedb, da je bil pozvan na operacijo kolena. Zaključek tožene stranke glede predvidenega posega (škodnega ravnanja) tako nima podlage v podatkih spisa.
Tožnikov zahtevek za brezplačno pravno pomoč je očitno nerazumen že zato, ker tožnik ni izkazal zakonsko relevantnih razlogov za obnovo postopka po 394. členu ZPP. Prav tako gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti (plačilo soudeležbe pri rekonstrukciji kotlovnice v višini 36.000,00 SIT), pa tudi sicer je tožnik kot etažni lastnik že po samem zakonu tudi solastnik skupnih prostorov stanovanjske stavbe, tudi kotlovnice; to pomeni, da bi v morebitnem obnovljenem postopku, če bi do njega prišlo, nastali bistveno večji stroški, kot pa so stroški, ki jih mora po izpodbijani sodbi plačati tožnik, njegovi razlogi pa so tudi vsebinsko popolnoma neutemeljeni. Zaradi tega je tožnikova prošnja nerazumna tudi iz razloga, ker je tožnik ne bi sprožil niti, če bi razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi.
Sodišče sicer ne dvomi v navedbe tožene stranke, da je Zdravniška zbornica dovolj usposobljen organ, ki lahko oceni ali kandidat izpolnjuje pogoj strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti, toda v primeru ko gre za soglasja oziroma mnenja tudi drugih organov s področja zdravstva, ki imajo podlago v zakonu, ni mogoče slediti le mnenju Zdravniške zbornice, ne da bi bili navedeni razlogi, zaradi katerih je bilo tako mnenje pri odločitvi prevladujoče, še zlasti, ker tudi iz prej navedene določbe četrtega odstavka 87. člena ZS izhaja, da je mogoče strokovno znanje in praktične sposobnosti dokazovati s predložitvijo različnih mnenj.
Znak prijavljene znamke na trgu učinkuje s svojim videzom, videz izdelka pa na trgu ščiti tudi model. Uporaba znamke nasprotuje tej pridobljeni pravici industrijske lastnine v smislu 1. odstavka 44. člena točke f), če se znak po videzu dovolj ne razlikuje od videza izdelka, ki je zavarovan z modelom.
ZVis člen 10, 23, 23/1-3, 24. Statut Univerze v Mariboru člen 299, 331, 332.
imenovanje dekana
Sodišče ni pristojno presojati ocene pristojnih organov o kandidatovi ustreznosti oz. primernosti z vidika njegove sposobnosti za odgovorno vodenje tekočega dela članice in za njen razvoj; konkretno, sodišče v obravnavanem primeru ni pristojno presojati rektorjeve ocene o tožnikovi ustreznosti oz. primernosti za opravljanje funkcije dekana A.. Pri oceni gre namreč za strokovna oz. dejanska in ne pravna vprašanja. Ob upoštevanju rektorjeve odgovornosti za delo in poslovanje univerze kot avtonomnega pravnega subjekta njegove pristojnosti, da imenuje dekana članice, po presoji sodišča ni mogoče zožiti na njegovo dolžnost, da pač imenuje tistega kandidata, katerega je predlagal senat članice.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je šlo za delovno obveznost tožnice na podlagi odločbe Urada za delo Maribor, ki temelji na Reihovskem zakoniku I s.206 in na Odloku o izvajanju delovne obveze. Ne glede na navedeno pa v obravnavanem primeru ni mogoče prezreti odločilnega dejstva, da niso bile razjasnjene vse okoliščine primera, ki so relevantne za pravilno in zakonito odločbo, ker ni bilo ugotovljeno v kakšnih okoliščinah je živela mati tožnice v času, ko je bila na delu v Avstriji. Tožnici pa tudi ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku niti na prvi in tudi ne na drugi stopnji.
ZSPOZ člen 10, 10/1-1, 10/1-3, 10, 10/1-1, 10/1-3.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja
Obdobje za katerega se priznava odškodnina po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja je enaka obdobju za katerega ima upravičenec priznan status po zakonu o popravi krivic.
Pristojnost sodišča se presoja na podlagi okoliščin, ki so bile podane ob vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, zato je sodišče, ki je bilo glede na določbo 31. člena ZBPP krajevno pristojno ob vložitvi prošnje, na podlagi določbe 2. člena ZUP (ustalitev pristojnosti), ob ugotovitvi, da je že začelo postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ostalo krajevno pristojno tudi za nadaljnji postopek, kljub kasnejši spremembi tožnikovega prebivališča.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odpravila prvostopenjski sklep tako v ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu, čeprav se tožeča stranka zoper ugodilni del sklepa ni pritožila. S tem je tožena stranka kršila določbe 1. odstavka 247. člena in določbe 2. odstavka 253. člena ZUP, ta kršitev pa po presoji sodišča predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, saj je vplivala na pravilnost odločitve.
Po 1. odstavku 23. člena ZG mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen in v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi zavod z odločbo v upravnem postopku; na podlagi citirane določbe je prvostopni organ zakonito izdal sporno prvostopno odločbo, s katero je tožnikom naložil, da morajo obvezno obnoviti gozd, ki je bil posekan na golo. Tožniki za sporen poseg v ta prostor niso imeli nobenega ustreznega dovoljenja, niti takega dovoljenja niso mogli pridobiti glede na dejstvo, da gre za zeleni pas in zaščiteno gozdno območje.
Po 6. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ- Ur. list RS št. od 59/96 do 36/03) se določbe ZKZ o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Tudi, če so določene parcele po prostorskem planu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcela sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.
ZUS člen 36, 60, 60/2, 36, 60, 60/2. ZTuj-1 člen 41, 43, 41, 43, 41, 43.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca
Ker tožena stranka sodišču kljub pozivu in dvema urgencama ni poslala upravnih spisov, niti odgovora na tožbo, sodišče ni moglo zanesljivo presoditi okoliščin, ki so bile pomembne pri odločitvi; ker namreč ni razpolagalo z izpisi iz uradnih evidenc, ni moglo preizkusiti navedb tožene stranke o tem, da tožnik ne izpolnjuje pogoja neprekinjenega osemletnega bivanja na podlagi izdanih dovoljenj oz. tožbenega ugovora, da ta ugotovitev tožene stranke ni pravilna.