visoko šolstvo - doktorska disertacija - doktorat znanosti - zavrnitev doktorske disertacije - komisija - avtonomija univerze
Univerza je dolžna podati obrazložitev glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne sme presegati. Odločitev o oceni doktorske disertacije je namreč po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje njenih organov, zato se lahko pravilnost njihove odločitve vsebinsko preizkuša le s pravnimi sredstvi, ki so po ZVis, statutu ali internih pravilih univerze kandidatu na voljo v okviru in mejah samih organov univerze (npr. s pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa). Pravica do avtonomije namreč pomeni, da univerza odloča v lastnih zadevah, to je v tistih, ki sodijo v univerzitetno področje in zadevajo univerzo oziroma visoko šolo.
lastninjenje srednjih šol in dijaških domov - pristojnost senata univerze - upravna zadeva - upravni akt - tožba v upravnem sporu - zavrženje
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da v zvezi z upravljanjem z nepremičnino tožena stranka ni nastopala kot nosilka javnih pooblastil in zato ni izpolnjen niti formalni kriterij za presojo izpodbijanega akta v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da neizbrani kandidat v sodnem sporu ne more uveljavljati odprave obvestila oziroma sklepa o izbiri in vrnitve v ponovni postopek, zaradi česar je bila tožba na prvi stopnji zavržena. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo takšno stališče v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi, zaradi česar je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik s pritožbo nima nobenih možnosti za uspeh, saj bi se v pritožbenem postopku le potrdil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacijo - denacionalizacijski zahtevek - vrnitev premičnin
Denacionalizacijski upravičenci so morali v zahtevi za denacionalizacijo navesti konkretne podatke o premoženju, katerega zahtevajo, in ni bila dolžnost organa, da preverja, ali je stranka navedla vse premoženje, do vračila katerega bi bila upravičena, in da izvaja ugotovitveni postopek o tem, katero premoženje je bilo denacionalizacijskemu upravičencu podržavljeno. Upoštevajoč dejstvo, da je zahteva za denacionalizacijo vsebovala vse obvezne sestavine in je bila tudi razumljiva, po presoji sodišča ni bilo podlage za to, da bi upravni organ pozival vlagatelja na dopolnitev navedene vloge, saj ni šlo za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86).
odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - odsvojitev poslovnega deleža - rok za obnovo postopka - navidezen pravni posel
Od vložitve davčne napovedi do začetka postopka DIN so v obravnavanem primeru pretekla 3 leta in pol, do izdaje sklepa o obnovi postopka pa dobra 4 leta. V vseh teh letih davčni organ tožniku ni izdal odločbe o odmeri davka od dobička od odsvojitve kapitala na podlagi vložene davčne napovedi, ampak je navedeni postopek 18. 11. 2019 ustavil. To pomeni, da v obdobju od februarja 2014 do oktobra 2017 s strani davčnega organa ni bilo izvršeno nobeno dejanje, usmerjeno v odmero davka od prejetega dohodka v znesku 230.000,00 EUR.
Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni prevoz (2013) člen 4. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6. ZDavP-2 člen 89, 89/5. ZTro-1 člen 95.
trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - pogonsko gorivo za komercialni namen - obnova postopka - rok za obnovo postopka - nezakonit podzakonski akt - exceptio illegalis
Pravilnik kot podzakonski predpis ne sme določati dodatnih pogojev za uveljavljanje pravice do vračila trošarine poleg tistih, ki jih vsebuje zakon.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - stečaj - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je po vložitvi tožbe prenehala obstajati. Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumenti - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Kot je tožena stranka ugotovila na ogledu in camera, ima organ v informacijskem sistemu zaveden dokument, ki je opremljen z odtisom žiga, iz katerega je razviden organ, ki je dokument prejel, datum prejema in številka dokumenta. Gre torej za dokument, ki izpolnjuje zahteve upravnega poslovanja, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da je to dokument, ki ustreza 1. točki zahteve prosilca.
ZDavP-2 člen 88, 90. ZZVZZ člen 55a. ZDoh-2 člen 41, 41/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčna osnova - očitna napaka - odpravljen akt - pravni interes - vezanost upravnega organa na stališče Vrhovnega sodišča
Ne gre za to, da bi davčni organ drugače razložil materialni predpis, na katerem temelji odmera prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ampak pri svoji odločitvi ni sledil že sprejeti razlagi sodišča, ki je zavezujoča. Glede na njegov ustavnopravni položaj ima Vrhovno sodišče v sodni hierarhiji položaj najvišjega razlagalca zakonskega prava, zato so njegova stališča in razlaga zakonskih določb zavezujoča. Neupoštevanje stališča Vrhovnega sodišča glede razlage materialnega prava v okoliščinah konkretnega primera predstavlja tako hudo kršitev, ki na eni strani pomeni kršitev načela pravne države in načela zakonitosti, hkrati pa vodi v neenotno uporabo prava, da bi nadaljnje varovanje pravnomočnosti pomenilo tako nesorazmeren poseg v načelo zakonitosti, da bi preseglo meje pravne sprejemljivosti.
Način izračuna dodatne splošne olajšave je utemeljen v različnosti položaja samozaposlenih v primerjavi z zaposlenimi delavci, kar se odraža tudi na davčnem področju. Samozaposleni sami obračunavajo in plačujejo celotne prispevke za socialno varnost in se zato ti prispevki v celotnem znesku upoštevajo pri izračunu dodatne splošne olajšave po formuli iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2 v povezavi s četrtim odstavkom istega člena.
ZEKom-1 člen 129, 129/2. ZDDV-1 člen 84, 84/1, 84/3.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - enostranska sprememba pogojev - zaračunavanje storitev
Ker tožnik odstopnega upravičenja ni izkoristil in od naročniške pogodbe ni odstopil po preteku 30 dni od objave sprememb, je bilo naročniško razmerje spremenjeno tako, da stranka z interesom kot operater tožniku zaračunava 1,00 EUR z DDV za izdajo tiskanega računa. Tožnik je imel možnost, da se odloči za brezplačno izdajo računa v elektronski obliki, kar mu je izrecno priporočal tudi operater, vendar je ni izkoristil.
Niti ZDDV-1 niti ZEKom-1 ne vzpostavljata pravice prejemnika računa oziroma naročnika do brezplačne izstavitve računa v papirnati obliki, temveč je plačljivost računa, izdanega v navedeni obliki, prepuščena poslovni odločitvi operaterja.
ZSZ člen 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - določitev območja - neustavnost odloka
Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena.
Čeprav ZMZ-1 tega izrecno ne ureja, samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. V obravnavani zadevi je iz tožnikovega ravnanja po presoji sodišča razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
davčni rezident - kriterij za ugotovitev rezidentskega statusa - pritožba - vročanje - vročanje v tujino - navadna vročitev - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za vročitev pisanj v tujino ni predpisana nobena izjema in je torej izpodbijana odločitev pravilno utemeljena na določbah 85. člena ZDavP-2, ki kot specialne z ozirom na ZUP, urejajo vročanje pisanj v davčnem postopku. Pravilno toženka tudi pojasni, da skupna dolžina roka - od odpreme pošiljke pa do poteka roka za vložitev pritožbe - ni nerazumna, saj znaša skupaj kar 30 dni.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - ista upravna zadeva
Nesporno je bila tožniku z odločbo Bpp 289/2017 z dne 17. 8. 2017 že dodeljena BPP v isti zadevi, torej je pridobil pravice, ki jih je sedaj s prošnjo, ki jo je organ za BPP z izpodbijanim sklepom zavrgel, želel ponovno uveljavljati. Prav tako je nesporno, da je bila v nadaljevanju prvotnega postopka izdan sklep Bpp 286/2017 z dne 24. 5. 2019, s katerim je tožniku prenehala pravica do redne BPP po (med drugim) odločbah Bpp 289/2017, 286/2017 in 288/2017 z dne 17. 8. 2017, in se je v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP štelo, da mu BPP ni bila dodeljena. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, česar ne zatrjuje niti tožnik, in je zato toženka tožnikovo prošnjo za BPP lahko zavrgla na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP.
V tem postopku je bila izdana odločba, s katero je bila tožniku odmerjena in naložena v plačilo akontacija dohodnine od drugih dohodkov (tudi) za zadevno davčno obdobje, in je bila ob izdaji izpodbijane odločbe ta odločitev dokončna. S tem je bilo dokončno odločeno na podlagi istih ključnih dejstev in okoliščin, tj. o neobstoju lastniškega deleža tožnika v družbi A. s sedežem v Liechtensteinu in neobstoječi kupnini za delež tožnika ob njegovi prodaji, in s tem na podlagi istega dejanskega stanja, ki je podlaga za odločitev v postopku obnove. V obeh postopkih se odloča tudi o istem pravnem vprašanju, to je o opredelitvi prejetih nakazil kot drugih dohodkov tožnika in njihovi obdavčitvi z dohodnino. Isti je tudi zavezanec in plačnik davka, to je tožnik. To pa po presoji sodišča pomeni, da je bil davčni organ pri odločanju o letni odmeri upravičen, če ne celo dolžan upoštevati odločitev, ki je bila sicer izdana v drugem postopku, je pa z njo dokončno odločeno, kot že rečeno, o istih vsebinah, tj. o obdavčenju drugih dohodkov z istim davkom, to je z dohodnino.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
sklep o dovolitvi izvršbe - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - predlog za podaljšanje roka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S tem, ko je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki mu je bil s sklepom o dovolitvi izršbe določen za prostovoljno izvršitev obveznosti, naloženih z inšpekcijsko odločbo, po presoji sodišča ni odločila o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva na čas oprave procesnih dejanj v postopku izvršitve inšpekcijske odločbe. O tožnikovi obveznosti je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, z izpodbijanim sklepom pa se odločitev, ki je vsebovana v inšpekcijski odločbi, ni spremenila.
ZOFVI člen 105, 105/4, 105/8. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 12, 20, 20-c-11, 20-č-1.
napredovanje v naziv - napredovanje strokovnega delavca v naziv svetnik - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - dodatno strokovno delo povezano s poklicem
Tako 10. točka c) razdelka kot 1. točka č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive kot dodatno strokovno delo štejeta organizacijo tekmovanja oziroma mentorstvo na tekmovanju za učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja, kar pomeni tistih udeležencev, s katerimi strokovni delavec dela v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda. Pod pojmoma učenec ali drugi udeleženec izobraževanja in usposabljanja z nobeno metodo razlage ni mogoče razumeti npr. člana kluba ali društva, kjer je strokovni delavec aktiven izven svojih službenih nalog in obveznosti.
ZUP člen 135, 135/1, 136, 136/2. ZTuj-2 člen 55, 55/1, 60, 60/3, 90.
tujci - dovoljenje za prebivanje - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - rok za predložitev listine - molk - umik zahteve - ustavitev postopka
Ob upoštevanju opisanih nespornih dejstev sodišče ugotavlja, da tožena stranka o tožnikovi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ni mogla odločiti brez njegovega sodelovanja. Listin, ki jih tožnik ni priložil svoji prošnji, namreč tožena stranka ni mogla pridobiti sama. Ker teh listin kljub izrecni zahtevi tožniku, naj jih dostavi v določenem roku, ni prejela, je po presoji sodišča pravilno štela, da gre za molk tožnika, na zahtevo katerega se je uvedel postopek in s tem za umik njegove zahteve za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, kot to ureja tretji odstavek 90. člena ZTuj-2, kar pa je bilo podlaga, da je v skladu s 135. členom ZUP postopek ustavila.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - izkazanost dejanskega življenja v Sloveniji - dejansko neprekinjeno prebivanje v republiki sloveniji
Dokazne predloge lahko organ utemeljeno zavrne bodisi iz formalnih ali iz vsebinskih razlogov. Ob tem pa se zavrnitev dokaznega predloga ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno, ko bi se organ vnaprej, torej še preden bi dokaz izvedel, opredelil, da izvedba predlaganega dokaza ne more imeti takšne teže kot ostali (izvedeni) dokazi.