ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračanje - stvarna pristojnost organa - neizvedba predlaganih dokazov - ustna obravnava - Triglavski narodni park
Iz določb ZON je nedvomno razbrati, da je za zavarovana območja (taka, ki so že zavarovana po aktih, izdanih po prej navedenih predpisih iz 163. člena, kot tudi tista, ki še niso zavarovana) treba izdati poseben akt o zavarovanju. Tudi po ZTNP-1 je treba izdati poseben akt o zavarovanju (kot po ZON). Ko je upravni organ obrazlagal, na katerem predpisu utemeljuje svojo pristojnost za odločanje, pa se na tak posebni akt ni skliceval. Zato ni mogoče zaključiti, da je upravni organ (MOP) stvarno pristojen za odločanje o tej zadevi in je že iz tega razloga izpodbijana delna odločba nezakonita. Ker gre v tej zadevi nedvomno za zadevo, v katerih je udeleženih več strank z nasprotujočimi interesi, bi moral organ ustno obravnavo razpisati, česar pa po podatkih upravnih spisov ni storil. Sodišče sodi, da je v zadevi izostala ključna ugotovitev in sicer, ali je bila podana zahteva po ZRP, ki je kot podlaga za denacionalizacijo naveden v 22. točki 3. člena ZDen. Do tega vprašanja pa se upravni organ (kljub izraženemu ugovoru prvega tožnika v postopku) ni niti opredelil, niti ni pozval druge tožnice, da se o tem izjavi oziroma da izkaže, ali je postopala, kot to določa ZRP. Zaključek organa, da gre v tem primeru za podane ovire za vračilo v naravi, je napačen. Ne glede na to, da spadajo obravnavana zemljišča v območje TNP, določeno v ZTNP, sprejetem v času veljavnosti Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljevanju ZNKD), ki je predvidel razna posebna zaščitena območja kot del naravne in kulturne dediščine, za katere je uvedel različne javnopravne omejitve, razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost, še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila (nekoč) v družbeni lasti in so zdaj v državni ali občinski lasti, izvzeta iz pravnega prometa in da je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi.
ZOPNN člen 37, 37/1, 39, 39/3. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25, 25/6.
Toženka je v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa.
akontacija dohodnine - prispevki - odkup odpadnih surovin - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prodaja premičnine
Na drugačno davčno obravnavo obravnavanih primerov prodaje odpadnega materiala ne morejo vplivati izjave fizičnih oseb, ki jih je tožnik pridobil po 1. 6. 2015, s katerim so fizične osebe izjavile, da prodajajo premično premoženje iz svojega lastnega gospodinjstva. Tožnik je s tem navedenim osebam omogočil prodajo odpadnega materiala po 32. členu ZDoh-2 brez plačila dohodnine in prispevkov, čeprav je tožnik davčni zavezanec za plačilo dohodnine in prispevkov. Kljub temu, da so fizične osebe podale navedene izjave in bile opozorjene na posledice neresničnih izjav, tožnik kot izplačevalec navedenih dohodkov, na katerem je obveznost, da izračuna akontacijo dohodnine in prispevke od navedenih izplačil fizičnim osebam, ni prost svoje obveznosti do plačila navedenih dajatev, v primerih, ko je ugotovljeno, da pri takih izplačilih ne gre za oprostitev plačila dohodnine.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 214, 214/1, 254, 254/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - obrazložitev odločbe organa druge stopnje
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora v območju za transport (T) izrecno dopušča (le) dejavnost gostinske storitve prehrane in točenja pijač (torej prehrambeni del gostinstva). V tem območju so sicer dovoljene storitve, ki predstavljajo turizem, vendar pa, kot že pojasnjeno, ta dejavnost za potrebe konkretnega Odloka ne pokriva tudi dejavnosti gostinstva, ker je odlok gostinstvo opredelil ločeno od ostalih dejavnosti, ki sicer sodijo v pojem turizma. Toženka ni kršila tožničine pravice izjave, ker se ni izrekla o ostalih pritožbenih razlogih, ki se nanašajo na naklon strehe in nepopolnost projektne dokumentacije oziroma neizkazan pogoj iz 17. člena Odloka. Drugi odstavek 254. člena ZUP, po katerem se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe, namreč ne pomeni, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje vedno presoditi vse navedbe. Drugostopenjski organ mora presoditi vse tiste pritožbene navedbe, ki so za odločitev relevantne.
izvrševanje kazenskih sankcij - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zaseg predmeta - izdaja odločbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
O odvzemu in zasegu predmetov po presoji sodišča ni potrebno izdati odločbe. ZIKS-1 namreč v 8. členu natančno določa, v katerih primerih se izdajajo odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Med njimi ni naštetega postopka odvzema predmetov na podlagi 41.č člena ZIKS-1, kar pomeni, da o zasegu predmetov ni potrebna izdaja odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
Prosilci, ki samovoljno zapustijo Azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka.
Upravna organa obeh stopenj sta pravilno ugotovila, da je v času izvajanja rekonstrukcije objekta veljavni ZGO določal, da se z rekonstrukcijo lahko prične na podlagi gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 3. člena). Prav tako sta pravilno ugotovila, da je v času odločanja veljavni ZGO-1 določal, da se rekonstrukcija objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (3. člen). To pa pomeni, da je treba pritrditi organu, da je izpodbijano odločbo, s katero je odredil inšpekcijske ukrepe pri nelegalni gradnji na podlagi 152. člena ZGO-1, ta mogel izdati.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - absolutna bistvena kršitev določb postopka - uporaba prava EU - začasna odredba
Iz obrazložitve odločitve v zvezi s podlago iz četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 ni razvidno, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka prišla do dokazne ocene, da tožnik v novi zahtevi ni navedel novih dejstev, niti ni razvidno, s katerim postopkom je tožena stranka primerjala to, kar je navedel tožnik v zadnji zahtevi za ponovno uvedbo postopka: ali je njegove navedbe v novem postopku primerjala s postopkom iz prve zahteve za uvedbo ponovnega postopka, ali s postopkom, v katerem je bilo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ali z obema predhodnima postopkoma, iz izpodbijanega akta ni jasno. Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je tudi onemogočena, ker iz podatkov v spisu ni očitno in že na prvi pogled ne izhaja, da tožnik ne bi navedel novih dejstev glede na odločitev, s katero je bilo po vsebini odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Pravo EU je za situacijo, kot tujec vloži drugi zahtevek za ponovno uvedbo postopka predpisalo samo posledico, da države „lahko predvidijo izjemo glede pravice ostati na njihovem ozemlju“, ni pa predvidelo posledice, da se takšen zahtevek avtomatično zavrže kot nedopusten.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81, 81/2, 81/5. DZ člen 245, 245/1, 295, 295/2.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe
V skladu z ustaljeno (civilno) sodno prakso je pravdna sposobnost vezana na poslovno sposobnost. Do izgube pravdne sposobnosti pride šele s pravnomočnim odvzemom poslovne sposobnosti, saj je sklep o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc). Odvzem poslovne sposobnosti torej začne učinkovati, ko postane sklep o odvzemu poslovne sposobnosti pravnomočen. Dejstvo, ali ima oseba, kateri je poslovna sposobnost odvzeta, postavljenega skrbnika, na učinkovanje odvzema poslovne sposobnosti nima vpliva. Sklep Okrajnega sodišča o delnem odvzemu poslovne sposobnosti je postal pravnomočen 17. 10. 2018, kar nadalje z drugimi besedami pomeni, da tožnik od tega dne dalje nima poslovne sposobnosti. Dopuščen predlog za dopustitev revizije se nanaša na vprašanje tožnikovega delnega odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopku pred splošnimi in specializiranimi sodišči. V skladu s pravno teorijo in (civilno) sodno prakso ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pravno sredstvo v sporu o procesni sposobnosti, torej v sporu, kjer se posamezniku zanika njegova procesna sposobnost. Slednje pa ne velja za obravnavani primer, saj gre za upravni spor o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer je bil skupaj s predmetno tožbo vročen postavljenemu skrbniku za posebni primer. Slednji pa ni v danem 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 27. 9. 2019, ni vložil pritožbe zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer niti ni izrecno izjavil, ali podaja odobritev k vloženi tožbi.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - preganjanje - nedržavni subjekt - varna izvorna država
Tožnik ni uspel logično pojasniti, zakaj bi se A.A. sploh želel maščevati tožniku (ki se mu po lastnih navedbah izogiba), tudi njegove navedbe glede posrednih groženj in poskusa ugrabitve so preveč nekonkretizirane in posplošene (pavšalne). Preganjanje zatrjuje s strani nedržavnega subjekta, pri čemer iz tožnikovih navedb ne izhaja, da državni organi tožnika ne bi bili sposobni ali voljni zaščititi. V kolikor bi bilo moč slediti tožnikovim navedbam v zvezi s preganjanjem, do mednarodne zaščite ne bi bil upravičen, saj ni ne zatrjeval in še manj izkazoval, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali ne bi hoteli nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Navkljub njegovim pavšalnim izjavam, da policija ne bi storila ničesar, pa prav nasprotno izhaja iz preostalih tožnikovih izjav, da je policija ukrepala ob smrti očeta in vodi preiskavo o smrti njegovega brata.
Tožena stranka v obrazložitvi odločitve ni pojasnila kakšno dejansko stanje je ugotovila na podlagi izvedenih dokazov niti razlogov, ki so bili odločilni za njihovo presojo niti razlogov, ki utemeljujejo takšno odločitev. Prav tako ni pojasnila razlogov, zaradi katerih ni sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke za ponovno zaslišanje zdravnice C.C., pač pa je le navedla, da je predsednica senata ni želela ponovno zaslišati. Po presoji sodišča je bila zato zaradi pomanjkljive obrazložitve tožeči stranki kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, sodišče pa odločitve ne more preizkusiti, kar vse je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Pomanjkljivosti izreka ne more odpraviti obrazložitev izpodbijane odločbe, saj se izvršuje le izrek odločbe in ne njena obrazložitev, ki pa je tudi sicer nepopolna. Kolikor tožena stranka meni, da je tožeča stranka kršila določbo 7. člena ZPacP, ne zadošča, da zgolj ugotovi, da je bila A.A. diskriminirana kot edina prenaročena pacientka, pač pa bi morala ugotoviti, da je bila prenaročena zaradi ene od okoliščin, ki jih določa zakonska določba in to tudi ustrezno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški
V predmetnem prekrškovnem postopku gre za nezapleteno dejansko stanje in bo sodišče dejstva ugotavljalo tudi po uradni dolžnosti, ob upoštevanju načela materialne resnice. Uresničevanje pravice tožnika do sodnega varstva, kar je namen BPP, zato brez zastopanja po zagovorniku, ne bo prizadeto.
brezplačna pravna pomoč - sklep o združitvi postopkov
Ker gre za isto oziroma podobno pravno in dejansko podlago zahtevka tožeče stranke, je služba za BPP kot stvarno pristojna za obravnavo obeh prošenj za dodelitev BPP, zadevi, ki sta se vodili pri tem upravnem organu, utemeljeno združila v enoten postopek. Tudi sicer pa tožeča stranka v tožbi ne navaja razlogov, zaradi katerih naj bi bila taka združitev neutemeljena in v nasprotju z zakonom.
denacionalizacija - obseg denacionalizacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče ni moglo preveriti ugotovitve v izpodbijani odločbi, da so upravičenec do denacionalizacije oziroma njegovi pravni nasledniki obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču parc. št. 2950/8 k.o. C., in z njo prosto razpolagali oz. da je bila predmet dedovanja, saj je tak zaključek odvisen od ugotovitve, kako se je navedena parcela delila in kaj predstavlja v naravi, česar pa tožena stranka ni ugotovila, zato je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno raziskano.
V inšpekcijskem postopku ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj je vanj mogoče poseči le na podlagi z zakonom predpisanih (izrednih) pravnih sredstev, ki jih ima za to pristojni organ (tudi drugostopenjski) možnost uporabiti tudi po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru se izrečeni ukrep ustavitve gradnje ne nanaša le na del oziroma dele objekta, ki so zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pri čemer ni obrazloženo, ali to zahteva narava oziroma način gradnje, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Na nosilcu kmetijskega gospodarstva je dolžnost, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč, to je v konkretnem primeru ali soglasja solastnikov ali zakupno pogodbo, ki jo sklene z zemljiškoknjižnimi lastniki. Civilno pravna razmerja in spori glede pravice do uporabe spornih parcel pa niso predmet tega postopka, zato tudi ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na ta razmerja, za odločanje v tem postopku niso relevantni.
prispevki za socialno varnost - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po podatkih upravnega spisa je bila odločba tožene stranke tožniku vročena dne 24. 4. 2019. Od naslednjega dne, torej od 25. 4. 2019, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 24. 5. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v torek, 28. 5. 2019, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/3.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - zaposleni v vzgoji in izobraževanju
Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče ugotoviti, da je tožnica na posvetih izvedla pet referatov, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20 člena Pravilnika mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav.
davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - račun za opravljene storitve - zastaranje pravice do odmere davka
Tožnik ni dokazal, da so bili računi, ki jih je družbi izdal v mesecu decembru 2011, plačani pred izdajo računov. Kdaj so bili računi plačani, tožnik konkretno ne navede. Ob nesporni ugotovitvi, da je bil tožnik v letu 2011 dolžan oddajati trimesečne obračune DDV pa bi na odločitev lahko vplivalo le ugotovljeno plačilo pred oktobrom 2011, ki na podlagi predloženih in uradoma pridobljenih podatkov v postopku ni bilo ugotovljeno. Ob takšnem dejanskem stanju ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da je obveznost obračuna DDV nastala na dan prejema plačila (tedanji tretji odstavek 33. člena ZDDV-1) in z njo povezanemu ugovoru zastaranja pravice do odmere DDV po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2.