brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je dopustna, če je višje sodišče kršitve sicer obravnavalo, vendar jih je kot neutemeljene zavrnilo. Toženka pa je navedeno določbo 420. člena ZKP razlagala ravno obratno, tj. da naj bi bila s tem, ko vložnik kršitev uveljavlja v pritožbi in jo drugostopenjsko sodišče zavrne, vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izključena, kar je napačno. Ker se je toženka pri zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP iz razloga po 24. členu ZBPP oprla izključno na napačno razlago petega odstavka 420. člena ZKP, pa je bil posledično tudi 24. člen ZBPP zmotno uporabljen.
zakup - zakup kmetijskih zemljišč - status kmeta - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - pravni interes - stranka v postopku
Sodišče sicer pritrjuje upravnemu organu, da priznanje statusa kmeta samo po sebi ne predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb, vendar pa je po presoji sodišča situacija drugačna, če je postopek za preverbo statusa kmeta sprožen potem, ko je že v teku postopek zakupa določenih kmetijskih zemljišč, v katere ravno priznanje statusa kmeta vpliva na izbiro osebe, ki bo med ponudbami za zakup kmetijskega zemljišča izbrana kot ponudnik z najboljšim vrstnim redom oziroma prednostno pravico do zakupa.
Tožnik, glede na okoliščine konkretnega primera, predstavlja osebo, ki bi morala sodelovati kot stranski udeleženec v postopku.
ZBPP člen 7, 7/1. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/1,60/2, 63, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - prekrškovni postopek - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - zahteva za sodno varstvo - vložitev zahteve za sodno varstvo
Postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo je namenjen sodni kontroli zakonitosti in pravilnosti prekrškovnih odločb, ta nadzor pa se vrši v postopku pred pristojnim sodiščem, ki mu prekrškovni organ, če ugotovi, da so izpolnjene predpisane procesne predpostavke, zadevo pošlje v vsebinsko obravnavo, razen če pred tem že sam v korist vlagatelja zahteve namesto sodišča ne poseže v izdano odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog.
Za učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva je zato pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči treba priznati tudi vlagatelju zahteve za sodno varstvo, če izkaže, da izpolnjuje z Zakonom o brezplačni pravni pomoči predpisane pogoje. Kršitelj je namreč v podani zahtevi za sodno varstvo dolžan navesti vsa relevantna dejstva in dokaze, ker kasneje brez utemeljenega razloga ne more več navajati novih dejstev in dokazov ter tako lahko uveljavlja svojo pravico do pravnega varstva po Ustavi RS le ob ustrezni strokovni pomoči odvetnika, v kolikor sam nima tega znanja.
Zgolj dejstvo, da je organ, skladno z določbami ZOA, določil novo komisijo, ki je izdelala mnenje, organa ne opravičuje njegove obveze konkretizirano obrazložiti razlogov, ki so ga vodili k sprejeti odločitvi in ki jih predhodno ni navedel organ prve stopnje. Organ bi moral jasno obrazložiti, zakaj konkretno tožniku pripada pravica do osebne asistence zgolj v obsegu 50 ur na teden, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da mu je bilo predhodno že priznanih 90 ur osebne asistence, saj je v nasprotnem tožniku kršena pravica do izjave, prav tako pa ob morebitni vložitvi pravnega sredstva predmetne odločbe ni mogoče preizkusiti.
procesne predpostavke - izčrpanost pravnih sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 56, 56/1, 56/1-3, 85. ZUP člen 8, 9, 146, 214, 214/1, 214/3, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - umik soglasja - akcesorni akt - obrazložitev odločbe - dejanska in pravna podlaga - kršitev pravil upravnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločba o izdaji enotnega dovoljenja je t.i. zbirna odločba, ki jo izda pristojna upravna enota s sodelovanjem drugega organa, to je Zavoda. Soglasje kot dejanje, s katerim drug organ sodeluje v postopku, je v odnosu do odločbe o izdaji enotnega dovoljenja akcesorni akt, ki nima lastnosti upravne odločbe, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v upravni zadevi, in tudi nima neposrednega učinka nasproti stranki. Takšen učinek ima šele odločba o ne/izdaji enotnega dovoljenja. Ta je kot zbirna odločba lahko izpodbojna tudi zato, ker je podana kakšna nepravilnost ali nezakonitost, povezana z akcesornim aktom. Pisna zbirna odločba, s katero se odloči v upravni zadevi, mora zato imeti obrazložitev, kot jo predpisuje zakon. To pomeni, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP v zvezi s 85. členom ZTuj-2). Če je drug organ, ki sodeluje v postopku, odrekel soglasje, mora obrazložitev odločbe vsebovati tudi razloge za to; če pa razloge vsebuje že akt, s katerim je organ odrekel soglasje, se lahko organ, ki izda odločbo, v obrazložitvi sklicuje na ta akt in ga priloži odločbi (tretji odstavek 214. člena ZUP). V primeru negativnega akcesornega akta je torej potrebna tudi obrazložitev o tem. Povedano drugače, toženka se ne more zgolj sklicevati na to, da Zavod soglasja ni podal, ampak morajo biti v takšnem primeru v zbirni odločbi oziroma aktu o soglasju, če je ta priloga zbirne odločbe, obrazloženi vsi dejanski in pravni razlogi za odločitev.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - opravljanje poklica - upokojitev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - začasno in občasno delo
Sodišče se strinja s stališčem obeh upravnih organov, da tožnik ob nesporni ugotovitvi, da je polno upokojen, ni zadostil pogoju o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog "stalno" in "trajno", zato sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Samovoljna zapustitev azilnega domav času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče napodlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanjeprosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev,ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi(ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo jeuveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5. ZMZ-1 člen 2, 2/7, 49, 49/8, 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - pravica do tolmača
Če so tožnikove navedbe o slabem ravnanju policije resnične, ob upoštevanju v izpodbijanem sklepu ocenjevanih poročil, različnih člankov ter mnenj in sodnih odločb nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Dublinski uredbi, ne drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
Pravica do tolmača pripada tožniku šele v okviru dublinskega postopka ob predaji Hrvaški, ne pa tudi v samem policijskem postopku.
varstvo potrošnikov - telefonsko naročniško razmerje - splošni pogoji - pisna zahteva - spor med operaterjem in končnim uporabnikom
Po vsebini gre v obravnavanem primeru za spor operaterja s končnim uporabnikom o tem, kdaj je ta pri stranki z interesom zahteval blokado dela storitev, tj. klicev na številke, ki se začnejo z 090. Tožnik trdi, da naj bi to storil že 11. 12. 2020, toženka pa, da je blokado zahteval šele 3. 2. 2021.
Pri razlagi, katera je zahteva, ki je (po predpisih) izenačena s pisno, je treba upoštevati tudi, ali je bil klic posnet in ali je na podlagi snemanega klica mogoče ugotoviti identiteto klicatelja in njegovo voljo najmanj s tako verjetnostjo, kot bi bilo to mogoče na podlagi pisne zahteve. Tega pa toženka zaradi nepravilne uporabe Splošnih pogojev sploh ni ugotavljala.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova
Glede na zakonsko ureditev, za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega sklepa o davčni izvršbi ni pomembna okoliščina, da je bil izvršilni naslov pozneje pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, kot tudi ne druge za izvršbo relevantne, a po izdaji sklepa o davčni izvršbi, nastale okoliščine. Te so namreč upoštevne v okviru instituta ustavitve davčne izvršbe.
neizkazana težko popravljiva škoda - stranka v postopku - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranka z interesom - začasna odredba
Občina je javnopravni subjekt, vendar to ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico nastala 4.535,99 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
Z izpodbijanim sklepom je toženka odločila, da se tožnici ne prizna lastnost stranke v pritožbenem postopku odmere NUSZ za leto 2023. Tožnica pa s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva, da se ji prizna status stranke, kar torej presega lastnost stranke v pritožbenem postopku.
Svoje pomisleke glede varnosti objekta zaradi možnega udara strele, na katere upravna organa v upravnem postopku nista odgovorila, tožnik ponavlja tudi v tožbi, v kateri očita, da iz gradbenega dovoljenja ni razvidno, kako je urejena varnost objekta z vidika njegove ozemljitve v primeru udara strele in nastanka statične elektrike. Z omenjenim ugovorom tožnik varuje svoj interes oziroma lastninsko pravico na zemljišču, ki se nahaja v neposredni bližini objekta, za katerega je bilo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, saj smiselno opozarja na to, da bi lahko imel objekt glede na svoje značilnosti (železno konstrukcijo) in oddaljenost od zemljišča tožnika (1,5 metra od parcelne meje) v primeru udara strele vpliv na požarno varnost objektov v lasti tožnika.
Zahteva tretjega odstavka 90. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki določa, naj likovna podoba nezahtevnih objektov izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, ne varuje zgolj javnega pač pa tudi zasebni interes lastnikov sosednjih zemljišč (skladnost zunanjega izgleda objektov).
Tožnica ni zatrjevala legalnosti objekta zaradi sklenjene pogodbe in nato še Aneksa št. 1 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice na vodnem zemljišču v lasti Republike Slovenije št. 2555-17-410005 z dne 12. 5. 2020, pač pa pravno nezmožnost izvršitve svoje obveznosti določene v izvršilnem naslovu, glede na pravne lastnosti, ki jih je objekt pridobil po izdaji izpodbijane odločbe in izhajajo iz Zakona o cestah in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj. Do teh njenih navedb, s katerimi je tožnica zatrjevala pravno nezmožnost izvršitve odločbe, pa se organ ni opredelil.
ZUP člen 9, 87, 87/1, 87/2. ZRTVS-1 člen 31, 31/4, 31/6.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - vročitev - nepravilna vročitev - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Dolžnost upravnega organa iz šestega odstavka 31. člena ZRTVS-1, da odjemalcu oziroma plačniku električne energije omogoči podajo izjave v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1, je kršena, če upravni organ hkrati ne zagotovi, da se odjemalec oziroma plačnik električne energije dejansko seznani z možnostjo izpodbijanja zakonske domneve imetništva sprejemnika z izjavo.
Pri vprašanju seznanitve stranke s pravno domnevo, v skladu s katero se šteje za zavezanko za plačilo javne dajatve in možnostjo njenega ovrženja, še ne gre za postopek po 40. členu ZRTVS-1. Vročitev je treba opraviti po določbah ZUP.
Kasnejše obvestilo ne nadomešča obveznosti upravnega organa, predpisane v šestem odstavku 31. člena ZRTVS-1, in tudi ne more sanirati morebitne vročitve dopisa (poziva k izjavi) upravnega organa iz navedene določbe.
legalizacija - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja
Tudi če bi bilo v konkretni zadevi predmetni objekt (stavbi št. 409 in 1296) treba obravnavati kot enovit objekt (čemur tožnik sicer nasprotuje), 117. člen GZ ne nasprotuje temu, da bi bilo mogoče legalizirati zgolj del tega objekta (tj. stavbo 409), kot je tožnik sicer tudi zahteval.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/3.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - obvezna razlaga odvetniške tarife - predlog za prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.
ZUreP-2 člen 217, 218, 220, 226. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 11, 29. GZ člen 67.
Do odmere komunalnega prispevka med drugim pride zaradi naknadne priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, za kar gre v konkretnem primeru.
Tožničin nezahteven objekt se lahko priljuči na javni vodovod šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje ta tovstne objektne reje živali. Objekt se ne more priključiti na javni vodovod, preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čoščenja odpadne vode.
Pozicija odvodnjavanja in čiščenja mora biti razvidna iz gradbenega dovoljenja, ki ga tožnica ni uskladila oziroma dopolnila. Ker gre za večje dostopanje od gradbenega dovoljenja, bi se moralo pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinska presoja - verjetni zgled za uspeh
Značilnosti ustavne pritožbe pa utemeljujejo razlago, po kateri je treba pri odločanju o dodelitvi BPP za postopek z ustavno pritožbo upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh z njo, in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev iz 24. člena ZBPP organu za BPP ne le dopušča, pač pa nalaga, da v primerih, ko iz presoje okoliščin izhaja, da prosilec s tovrstnim pravnim sredstvom glede na stanje stvari nima verjetnih možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne.
dohodnina - odmera dohodnine - rezident - dohodek iz delovnega razmerja v tujini
Delodajalce, ki se v Avstriji štejejo za državo, politično enoto, lokalno oblast ali organ lokalne uprave, določa avstrijska nacionalna zakonodaja, od tovrstne opredelitve pa je odvisna pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve glede na določbe Konvencije. Slednje pa mora upoštevati tudi finančni organ pri odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.