ukrep inšpektorja za okolje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik zatrjuje, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, če bo sledil rokom za odstranitev domnevno nezakonito odloženih gradbenih odpadkov, ki izhajajo iz prvostopenjske odločbe z dne 16. 1. 2023. Tako zatrjevana škoda ni niti neposredna niti konkretna ampak le hipotetična. Ni izkazana niti po višini niti po temelju (ne trditveno ne dokazno).
upravni spor - upravna izvršba - sklep o denarni kazni
V postopku izvršbe skladno z 292. členom ZUP niso dovoljeni vsebinski ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izdane inšpekcijske odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje. Prav tako niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe. Sodišče lahko v predmetnem upravnem sporu presoja le zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o izreku denarne kazni, ne pa tudi inšpekcijske odločbe, niti sklepa o dovolitvi izvršbe.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - pravica do tolmača - policijski postopek - začasna odredba
Glede na položaj, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnikovega stališča, da mu ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki ga zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III, ne potrjujeta niti poročili AIDA in EUAA, ter tožnik s pavšalnimi in nedokazanimi trditvami glede svojega zdravstvenega stanja ni izkazal drugih svojih osebnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, je tožena stranka lahko utemeljeno izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države niti ne bi bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik je imel v konkretnem primeru številne priložnosti, da bi lahko spregovoril o svoji spolni usmerjenosti, torej ne zgolj v zgodnji fazi azilnega postopka, kot je npr. ob podaji prve prošnje in v svoji lastnoročni izjavi, temveč tudi kasneje, ob podaji druge prošnje in pri osebnem razgovoru.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - prepozna tožba
Sodišča v času poletnega poslovanja razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah; v teh zadevah procesni roki tečejo. Nujne zadeve so med drugim zadeve, za katere tako določa zakon (9. točka tretjega odstavka 83. člena ZS). Na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
Povedano drugače stvar upravnega organa torej je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih prava posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem (43. člen SPZ) oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Tudi posadna listina, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je potrebno predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo.
upravni spor - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Glede na dejstvo, da je bil tožnik pogojno odpuščen s prestajanja kazni 31. 5. 2022 in se je pogojni odpust z varstvenim nadzorom, ki po izpodbijani odločbi traja do izteka kazni 11. 8. 2023, tudi že iztekel, ter se je kazen zoper tožnika prav tako že iztekla 11. 8. 2022, odprava izpodbijanega akta ni več mogoča. Sodišče sodi, da si po povedanem tožnik z izpodbojno tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe - zaključek stečaja
Ob ugotovitvi, da je tožnik z izbrisom iz sodnega registra prenehal (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje vložene tožbe. Z dnem izbrisa je namreč tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP).
Sodišče je odklonilo uporabo drugega odstavka 19. člena in prvega odstavka 39. člena Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo v delu, ki od družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) terja prevzem odpadne embalaže, za katero velja prvi odstavek 36. člena Uredbe. Preprosto rečeno, v Uredbi predpisana obveznost DROE, da zagotovijo ravnanje (tudi) z odpadki proizvajalcev, ki niso vključeni v sistem razširjene odgovornosti, nasprotuje Direktivi o odpadkih.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - povišanje nagrade - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče zaključuje, da je toženka s svojo odločitvijo, ko je izhajala iz predpostavke, da so podlaga za zvišanje vrednosti storitve po drugem odstavku 7. člena OT ''kazniva dejanja'' namesto da bi upoštevala, da so podlaga za zvišanje ''dejanja'' zmotno uporabila materialno pravo.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
predaja prosilca odgovorni državi članici EU - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če tožena stranka trdi, da se sistemske kršitve izkazujejo med drugim tudi z odločbami ESČP, hkrati pa kljub obstoju odločbe, ki naj bi po mnenju tožnika te potrjevala, ne obrazloži, čemu ji slednje ni treba upoštevati, ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti.
davčna izvršba - zaslišanje - pošten postopek - skrajšani postopek
V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - redni profesor
Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka v naziv visokošolskega učitelja je procesna odločitev. Glede na to, da je upravni spor mogoče sprožiti, kot določa ZVis, zoper odločbo izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma za odvzem naziva), to velja tudi za odločitev o ustavitvi postopka.
Upoštevajoč, da je tožnik vložil vlogo za izvolitev v naziv redni profesor in v njej izrecno zapisal, da podaja hkrati vlogo za podredno izvolitev v naziv izredni profesor, in glede na to, da po določbi 26. člena Pravilnika o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev obravnavati ni mogoča hkratna obravnava več vlog, je prvostopni organ pravilno postopal v skladu z drugim odstavkom 26. člena pravilnika, ko je odločil, da se postopek po prejšnji vlogi ustavi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 143,79 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 253,13 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - stroški postopka
Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev navedenega predloga v nepravdnem postopku pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča po preučitvi zadeve in glede na okoliščine zadeve toženka ni upoštevala, da bi bil dosežen pričakovan rezultat tudi na drug način, ne le s potrditvijo s sporazuma in dogovora med staršema s strani sodišča.
Ker se za sporazumno ločitev vloži skupni predlog s strani obeh zakoncev in ker o stroških v tem postopku sodišče odloči po prostem preudarku, sodišče ocenjuje, da je toženka ravnala pravilno, ko je tožnici, ki je sicer edina od zakoncev zaprosila za dodelitev BPP, priznala plačilo polovice stroškov sestave predloga za sporazumno razvezo.
ZUP člen 82. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 63, 63a.
upravni postopek - vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve
Glede na to, da je tožnik želel vpogled v originale (elektronskih) datotek, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti, je toženka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za vpogled v original datoteke dokumentov. Osnutki pisanj postanejo dokumenti šele, ko so opremljeni z vsemi sestavinami. Originalne (elektronske) datoteke, iz katerih so bili kasneje natisnjeni in podpisani dokumenti, torej še niso del dokumentacije upravne zadeve, v katere bi tožnik lahko vpogledal.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 253,13 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP, da postopek prisilne hospitalizacije ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva tožničinih pravic, niti ne gre za izvensodno poravnanje sporov, zato tožnica do brezplačne pravne pomoči v tem postopku ne more biti upravičena.
Ni spora o tem, da si je tožnik v obravnavani izročilni pogodbi v zameno za prenos nepremičnin izgovoril pravico do nasprotnih dajatev oziroma izpolnitev. To pa pomeni, da izročitev po določbah davčnega zakona, ki je podlaga za odločanje v konkretnem primeru, ni neodplačna in da tožnik s svojimi trditvami o zgolj pridržanih upravičenjih ne more biti uspešen.