brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - obračunavanje odvetniških storitev - neenaka obravnava - bistveno manjše plačilo za delo - obvezna razlaga odvetniške tarife - ustavna pritožba - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Za obravnavano zadevo relevantna določba petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sodbi X Ips 23/2022 z dne 24. 1. 2024, ni protiustavna.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - društvo - pridobitna dejavnost - potni nalog - verodostojna knjigovodska listina
Obstoj listine, ki ustreza računovodskim standardom, torej po stališču Vrhovnega sodišča RS sam po sebi na davčnem področju ni zadosten pogoj za uspešnost dokazovanja nastanka poslovnega dogodka. To v konkretnem primeru pomeni, da formalno popoln potni nalog še ne pomeni nujno, da je bilo službeno potovanje dejansko izvedeno. In obratno, davčni zavezanec lahko kljub formalno pomanjkljivim potnim nalogom z drugimi dokazi (npr. druge evidence) dokazuje (in dokaže) obstoj, trajanje in namen službenih poti.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - pravica do izjave - izjava prosilca - kršitev pravil postopka
Tožnik po pooblaščencu se je na poziv toženke odzval z e-poštnim sporočilom dne 27. 12. 2023. Navedenega toženka pri sprejemu odločitve ni upoštevala, do tožnikovih navedb se niti ni opredelila. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pa vpliva na popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, s tem pa tudi na zakonitost odločitve.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 20. 11. 2023. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele 21. 11. 2023, zato je tožba vložena prepozno.
ZUreP-2 člen 217, 218. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - veljavnost predpisov - napačna uporaba materialnega prava - dopustnost derogacije
V tej zadevi gre za vprašanje dejanskega (posrednega) prenehanja veljavnosti predpisov (indirektna derogacija), torej ko nov predpis (ki ureja isto materijo) nadomesti prejšnjega, ne da bi prejšnjega tudi izrecno razveljavil. V takšnih primerih pravila o razlagi predpisov nadomestijo manjkajočo formalno (direktno) derogacijo. Ustrezno podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne MOL, vključno z območjem ŠS 8/5 Srednje Gameljne, predstavlja Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS, št. 58/21, v nadaljevanju Odlok 2021).
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - prepozna tožba
Tožnica ugotovljenim dejstvom o datumu vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe v tem upravnem sporu določno ne nasprotuje, navaja zgolj, kdaj ji je bila izpodbijana odločba predana v nabiralnik. Trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, na samo fikcijo vročitve nima vpliva. Sodišče je tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo, ker je bila vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen ZUP) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek. Organ je imel dovolj podatkov, glede na navedbo zadeve za katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč izvesti ugotovitveni postopek (144. in 145. člen ZUP) za dosego namena, ki ga ima ta postopek.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - odkupna vrednost - izplačilo sredstev - pokojninska renta
Pri spornih dohodkih je šlo za sui generis dohodke, ki jih po njihovih značilnostih ni mogoče opredeliti kot nobeno drugo vrsto dohodka in ki so povečali prejemnikovo ekonomsko moč, A. A. pa jih je prejel na podlagi s svojim nekdanjim delodajalcem sklenjenega sporazuma.
Tožena stranka je tudi po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da je v postopku šlo za maske kot medicinski pripomoček in za dokazovanje skladnosti s standardom EN 14683:2019+AC:2019 in Uredbo EU 2017/745, da pa embalaža ni bila označena v skladu s 30. in 33. členom ZMedPri, saj tožeča stranka kot uvoznik in prodajalec na debelo ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi ZMedPri.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - podaljšanje subsidiarne oblike zaščite - zamuda roka - splošno znana dejstva
Tožnica je na zapisnik ob ustnem sprejemu zahtevka za uvedbo ponovnega postopka dne 14. 3. 2024 zanikala, da bi sedaj v tem postopku razpolagala z novimi dejstvi in dokazi, ki bi jih želela navesti. Vendar pa je takrat ni zastopal pooblaščenec, poleg tega pa je tožnica pojasnila, da se sooča s psihičnimi težavami (po njenem mnenju z depresijo), kar vpliva na njeno vsakdanje življenje. Splošno znano dejstvo je, da vojna v Ukrajini, zaradi katere je bila tožnica deležna subsidiarne zaščite, še vedno traja. Ne le to. Splošno je znano tudi, da se bivanjske razmere v Ukrajini zaradi tega zlasti v zadnjem času zaostrujejo. Tega tožnica v upravnem postopku, v katerem ni imela pooblaščenca, ni zatrjevala, je pa to natančno obrazložila v tožbi in se v zvezi s tem sklicevala na številne internetne članke. Izrecno je navedla, da so se razmere poslabšale tudi v njenem rojstnem mestu Mykolaiv. Čeprav gre za splošno znana dejstva, ki jih skladno s petim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni treba dokazovati, jih tožena stranka brez razloga ob izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevala. Po presoji sodišča bi se do njih morala opredeliti ter svojo dokazno oceno v zvezi s tem tudi obrazložiti. Še zlasti zato, ker je tožnici prav zaradi vojnih razmer v izvorni državi začasno že priznala status subsidiarne zaščite. V konkretnem primeru namreč ne gre za to, da vojna v Ukrajini še vedno traja (to bi lahko štelo kot nespremenjeno dejstvo glede na okoliščine, navedene v predhodnem postopku). Ključno je, da je splošno znano dejstvo, da je v Ukrajini prišlo do poslabšanja razmer zaradi vojne, ki še vedno traja.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ne drži torej, da poročilo ne upošteva časa pridobitve nepremičnine v letu 2006. Kolikor pa ima davčni organ morebitne pomisleke glede metodologije, ki je bila uporabljena v poročilu, ali drugih strokovnih vprašanj, pa je to stvar dokaznega postopka in dokazne presoje (o čemer pa niti izpodbijana niti drugostopenjska odločba nimata razlogov).
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - gradbeništvo - delovni stroj
Statičnost bagrov je tisti ključni razlog, zaradi katerega je organ zahtevkom za vračilo trošarine v tem delu ugodil, in ne morebiti njihova uporaba. Zato nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po zgoraj citirani določbi ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
dohodnina - status rezidenta - davčni rezident - ugotavljanje rezidentskega statusa - dvojno rezidentstvo - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - izogibanje dvojnemu obdavčevanju
V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoj iz 1. točke 6. člena ZDoh-2, ki določa, da je zavezanec rezident Slovenije, če v kateremkoli času v davčnem letu izpolnjuje pogoj, da ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Poleg določbe 6. člena ZDoh-2 pa je, upoštevaje, da tožnik zatrjuje in dokazuje, da je tudi rezident Avstrije, po presoji sodišča treba pri ugotavljanju rezidentskega statusa tožnika po ZDoh-2 upoštevati tudi specialno ureditev ugotavljanja rezidentskega statusa, navedeno v drugem odstavku 7. člena ZDoh-2, ki prav tako predstavlja nacionalno materialno-pravno določbo.
ZInfP člen 11, 12. ZDIJZ člen 1, 1a, 4a, 6, 6a. ZUKSB člen 3, 3/2. ZUP člen 22.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - oseba javnega prava - poslovna skrivnost - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - pravni posel - banka - pravica do izjave
Zdi se, da je tožena stranka DUTB v konkretnem primeru štela za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, vendar za to ni podala nobene utemeljitve v smislu, da DUTB ne izpolnjuje kriterijev, ki opredeljujejo pravno osebo javnega prava, ali da nima javnega pooblastila na podlagi zakona. Šele, ko Informacijski pooblaščenec, ki je specializiran in avtonomen organ za področje uresničevanja ustavne pravice do dostopa do informacije javnega značaja, ugotovi in utemelji, da ne gre za zavezanca po 1. členu ZDIJZ, pride v poštev, če so izpolnjeni zakonski pogoji, določilo 1.a člena ZDIJZ, ki kot zavezance opredeljuje tudi določene poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Opredelitvi informacije javnega značaja, če gre za zavezanca po 1. členu ZDIJZ ali pa če gre za zavezanca po 1.a. členu ZDIJZ se namreč razlikujeta, pomembno pa se razlikuje tudi ureditev izjem glede dostopa do informacije javnega značaja v odvisnosti od tega, za katero vrsto od omenjenih dveh vrst zavezanca gre. Izjeme oziroma pogoji za dostop do informacije javnega značaja, ko gre za porabo javnih sredstev iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ugodnejši za prosilce za dostop do informacije javnega značaja v primerih, ko gre za zavezance, ki so osebe javnega prava iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, v primerjavi z dostopom do informacij javnega značaja, ko gre za porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
Tožena stranka se brani, da v upravnem postopku ni bila dolžna seznaniti tožeče stranke s svojim pozivom DUTB in z odgovorom DUTB z dne 23. 9. 2019, sklicujoč se na določbi 11. člen ZInfP2 in 12. člena3 ZInfP. Sodišče pojasnjuje, da je ti dve določbi zaradi pravice do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku mogoče uporabiti le v obsegu, ki je potreben, da se prosilec ne seznani z zahtevanimi informacijami pred dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odločitve Informacijskega pooblaščenca.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa v obseg brezplačne pravne pomoči ni bila uvrščena storitev sporočanja podatkov izvajalcev brezplačne pravne pomoči o poteku postopka službi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče s tem v zvezi pritrjuje navedbam toženke, da tožnik tega ni opravil v okviru prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, in zato toženka ni imela podlage, da tožniku prizna stroške za brezplačno pravno pomoč.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - normirani stroški - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom - starševsko varstvo - samostojni podjetnik - samozaposleni
Zavezanci, ki opravljajo samostojno dejavnost in na podlagi pravil o starševskem varstvu delajo s skrajšanim delovnim časom, so v bistveno enakem položaju kot ostali samostojni podjetniki posamezniki. Namen sistema normiranih odhodkov je namreč v zagotavljanju poenostavljenega poslovanja, ki davčnemu zavezancu omogoča tudi preglednost nad prihodnjo davčno obveznostjo. Iz namenske razlage upoštevnih zakonskih določb tako ne izhaja, da zakonskega pogoja, da je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja PIZ, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, ne izpolnjuje oseba, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva ali npr. zaradi porodniškega dopusta.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1, 4/5, 10, 10/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 12, 13, 13/3. ZMZ-1 člen 20, 21, 22, 23, 26.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost določeni družbeni skupini - istospolna usmerjenost - preganjanje - informacije o izvorni državi - informacije o stanju v izvorni državi - dokazno breme - pravica do izjave - splošna verodostojnost - zamolčanje dejstev - razlog zamolčanja - glavna obravnava - pravica do pritožbe - prosilec iz Maroka
Obveznost sodelovanja pristojnega organa s prosilcem iz drugega stavka določila člena 4(1) Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU se nanaša na prvo fazo obravnavanja dejstev in okoliščin, ki se nanaša na ugotovitev dejstev in okoliščin, ki lahko pomenijo dokaze, s katerimi je mogoče utemeljiti prošnjo za azil. V tem smislu gre torej za deljeno dokazno breme, česar tožena stranka ni upoštevala.
Nujni sestavni del ocene o (ne)verodostojnosti prosilčevih navedb je tudi upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi, če ima prosilec zahtevek glede 4. člena Listine, ki ni očitno neutemeljen. Tožnik ni imel zahtevka v upravnem postopku, ki bi bil očitno neutemeljen, saj tožena stranka sama priznava, da informacije o stanju istospolno usmerjenih v Maroko, ki jih je tožnik predložil pred izdajo izpodbijanega akta, " v večji meri nudijo oporo" prosilčevim navedbam. Vendar pa mu tožena stranka ni verjela, da je istospolno usmerjen in sicer iz razloga, ker ni po resnici povedal za razlog za strah pred preganjanjem že tekom prve prošnje v upravnem postopku, ampak je to storil šele, ko je podal drugo prošnjo. Ta argument pa je v očitnem nasprotju s pravnimi interpretacijami Sodišča EU. Dokazna ocena tožene stranke v konkretnem primeru je tako v izrecnem nasprotju s stališčem Sodišča EU v sodbi v zadevi A B C iz leta 2013, kjer je Sodišče EU zavzelo stališče, da iz določb člena 4(1) Kvalifikacijske direktive 2004/83 izhaja, da lahko države članice prosilcu naložijo dolžnost, da čim prej predloži vse potrebne elemente za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito. "Vendar pa - ob upoštevanju občutljivosti vprašanj, ki se nanašajo na osebno sfero posameznika in med drugim na njegovo spolnost - zgolj na podlagi dejstva, da ta oseba zaradi nepripravljenosti razkritja intimnih vidikov iz svojega življenja ni od začetka zatrjevala svoje istospolne usmerjenosti, ni mogoče sklepati na njeno neverodostojnost." Lažna izjava iz prvotne prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je prosilec za ali ob prvi priložnosti pojasnil in preklical, sama po sebi ne more preprečiti ugotovitve njegove splošne verodostojnosti v smislu te določbe.
Zaporna kazen za homoseksualnost je po stališču Sodišča EU nesorazmerna in diskriminatorna in zato pomeni preganjanje v smislu ZMZ-1, če se izvaja v praksi države izvora. Za to pa je nujno potrebno pridobiti relevantne informacije o stanju v izvorni državi glede realnosti preganjanja s strani države, da se preveri, ali se taka zakonodaja uporablja v praksi oziroma glede zmožnosti in pripravljenosti države nuditi zaščito, če je v konkretnem primeru morebiti primarni akter preganjanja družina oziroma socialna okolica. Tožena stranka tovrstnih informacij ni pridobila in jih ni upoštevala.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšen drugačen način bi moral tožnik priznati, da zaradi strahu, sramu in občutka krivde prvič ni govoril po resnici, da bi to njegovo priznanje in pojasnilo bilo sprejeto v luči upoštevanja prakse Sodišča EU o tem, da ni mogoče vedno pričakovati, da bo prosilec moškega spola, ki trdi, da je preganjan zaradi istospolne usmerjenosti, to povedal že ob prvi priložnosti. Tožnik ni z lahkoto, malo počez in pavšalno opisal svoje osebne okoliščine glede strahu pred vrnitvijo, da bi bila njegova prošnja že na prvi pogled neverodostojna.
Kot dodaten podporni element v oceni neverodostojnosti je tožena stranka upoštevala, da tožnik ni podal prošnje za azil že v prvi državi članici EU, vendar se tožena stranka ob tem ni ukvarjala z vprašanjem, ali je za to v drugi državi članici (v Grčiji in na Hrvaškem) sploh imel realno možnost, poleg tega zelo različni razlogi vodijo tujce pri odločitvah, kje bodo lažje čakali na odločitev o njihovi prošnji. Ob tem je tudi treba upoštevati, da iz prava EU in ZMZ-1 ne izhaja, da imajo prosilci obveznost vložiti prošnjo v državi članici prvega vstopa, sicer jih zadenejo točno določene pravne posledice.
Tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, ne bi smela imeti možnosti vložiti pravnega sredstva zoper odločitev sodišča in s tem odložiti pravnomočnost sodne odločbe, ki gre v prid prosilcu. Tudi člen 47(1) in (2) Listine, ki ima neposredni učinek, daje pravico do pravnega sredstva vsakomur, komur so kršene pravice, zagotovljeno s pravom EU; to pa pristojni organ za odločanje o prošnjah za mednarodno zaščito v zgoraj opisanih pravnih okoliščinah v Sloveniji in v konkretnem primeru ne more biti. Zato sta določbi 4. odstavka 70. člena ZMZ-1, ki pravi, da je zoper sodbe Upravnega sodišča, dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče, in člena 47(1) in (2) Listine bistveno različni in je treba določbo iz četrtega odstavka 70. člena ZMZ-1 razlagati v skladu z načelom enakovrednosti iz določbe člena 47(1) in (2) Listine.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba je bila vložena šele 25. 1. 2024 (tega dne je bila poslana priporočeno po pošti), torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, zato sodišče ugotavlja, da je tožba vložena prepozno.
Zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja je napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v sporih zaradi plačila odškodnine, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji.
Iz obrazložitve ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''.