dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo - časovni okvir nastanka spremenjenih okoliščin
Upoštevaje med strankama nesporno dejstvo, da je do razveljavitve prvotne prodajne pogodbe s sodno poravnavo prišlo leta 2018, prvotna odmerna odločba pa je bila izdana leta 2014, po presoji sodišča pogoji za obnovo po 89. členu ZDavP-2 niso bili izpolnjeni in je izpodbijana odločba glede tega pravilna.
Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila po poteku dvomesečnega zakonskega roka za odločitev o pritožbi vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč - pogoji
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložila, da proizvodna naprava ni v skladu z definicijo integrirane proizvodne naprave, za katero je bila tožeča stranka upravičena do državne pomoči, ker ni sestavni del ovoja stavbe, ne nadomešča strehe, ampak je pritrjena na pločevinasto strešno kritino, kar pa je v nasprotju s pogoji pod katerimi je tožeča stranka podporo, v višini 15% referenčnih stroškov, prejemala.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - obvezna razlaga odvetniške tarife
Med odvetniki ter sodnimi izvedenci, cenilci in tolmači obstajajo bistvene razlike, ki izhajajo tako iz drugačne narave njihovega dela oziroma vsebine njihovih storitev, kot tudi iz pravnih podlag, ki določajo višino njihovega plačila. Zato pri odvetnikih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, na eni strani ter sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih na drugi strani že v osnovi ne gre za v bistvenem enaka položaja, posledično pa njuno različno urejanje ne more predstavljati posega v pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
ZZZiv člen 5, 5/1, 5/1-9, 11, 11/2. ZUP člen 9, 88, 88/4, 146, 154, 165, 165/1, 184, 185.
nevaren pes - ugriz psa - poseben ugotovitveni postopek - kršitev pravil upravnega postopka - kršitev pravil splošnega upravnega postopka - pooblaščenec - pooblaščenec v upravnem postopku - kontradiktornost - kršitev pravice do kontradiktornosti - pravica predlagati dokaze - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - imenovanje izvedenca - soočenje prič - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ trditev, da je poškodovanca ugriznil tožničin pes, utemeljil na podlagi izjave poškodovanca in na podlagi zdravniškega izvida z dne 26. 5. 2019. Glede na to, da se upravni organ opira predvsem na izpoved poškodovanca in večkrat poudari, da je ta verodostojna, sodišče vendarle opozarja, da izjave, ki jih je podal tekom postopka, niso povsem konsistentne. Poškodovanec je tako v svoji prvi pisni izjavi navedel, da je padel po tleh in izgubil zavest, ko je ležal pa naj bi ga tožničin pes pogrizel, medtem ko je 30. 10. 2019 ob zaslišanju povedal drugače, in sicer, da je najprej čutil udarec v bok, da je svojega psa dvignil v zrak, nakar da so sledili ugrizi tožničinega psa, šele nato pa da je padel po tleh in izgubil zavest. Sodišče pojasnjuje, da iz izvida urgentne kirurške ambulante Splošne bolnišnice Novo mesto (v nadaljevanju zdravniški izvid z dne 26. 5. 2019) izhaja, da je zdravnica, dr. med. C. C. ugotovila, da so rane na poškodovančevih dlaneh posledica ugriza psa. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v pravilnost in strokovnost zdravniškega izvida zdravnice, vendar pa pritrjuje tožnici v delu tožbe, v katerem zatrjuje, da na podlagi tega dokaza ni mogoče trditi, da je poškodbe poškodovancu z ugrizom povzročil prav njen pes.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna ali nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po presoji sodišča ni povsem jasna. Tožnica je v svoji prošnji za dodelitev BPP v rubriki "podatki o zadevi" pod pravno zadevo navedla: "pravna pomoč pri reševanju stanovanjskega problema: odpovedi najemne pogodbe predčasno"; pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa: "svetovanje pravnika, sestavljanje dopisov in zastopanje na sodišču." Sodišče dopušča možnost, da bi navedeno lahko razumeli tako kot to razume toženka, vendar pa bi lahko razumeli tudi, da ima tožnica namen vložiti tožbo pri sodišču zaradi odpovedi najemne pogodbe in da zato prosi za dodelitev BPP. Ker je tožnica prava neuka stranka, njena prošnja za dodelitev BPP pa je očitno nejasna, bi zato toženka morala tožnico pozvati na odpravo nejasnosti. Ker toženka tega ni storila, tako kot to v primeru nejasnih vlog od upravnega organa zahteva 67. člen ZUP, ni mogla pravilno uporabiti niti določb 1. in 7. člena ZBPP, torej preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Odločitev toženke je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1. ZDavP-2 člen 48, 143, 157.
davčna izvršba - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - izvršilni naslov - univerzalni pravni naslednik - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Na podlagi izpodbijanega sklepa ne preide na dediča sama davčna izvršba (saj se sklep o dovolitvi izvešbe ne glasi nanj), preidejo pa na dediča obveznosti, ki so s tem sklepom nastale (npr. obveznost plačila stroškov).
V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane, niti konkretno ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je bila po presoji sodišča uvedba postopka izvršbe utemeljena.
ZSZ člen 58, 59, 60, 61, 62, 63. ZGO-1 člen 218, 218a, 218b, 218c, 218d.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - pravna podlaga - pravna podlaga za odmero
Ob upoštevanju novejše sodne prakse Upravnega sodišča (prim. sodbi I U 872/2021 z dne 4. 5. 2023 in I U 1012/2020 z dne 14. 3. 2023) tukajšnje sodišče zaključuje, da pravno podlago za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavni zadevi predstavljajo določbe VI. poglavja ZSZ/84 (to so 58. do 63. člen ZSZ/84), določbe 218. do 218.d člena ZGO-1 ter določbe Odloka, ki je bil sprejet na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), po katerem se kot uporaba določb VI. poglavja ZSZ/84 ter uporaba določb 218. do 218.d člena ZGO-1 šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ/84. Gre za zakonsko določbo, ki je omogočila občinam sprejemanje novih odlokov za odmero NUSZ (prim. sodbi Upravnega sodišča I U 1957/2017 z dne 18. 9. 2018 in II U 185/2016 z dne 27. 12. 2018).
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah (prim. sodbe tega sodišča IV U 67/2014 z dne 13. 11. 2014, I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020, III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021 in I U 465/2021 z dne 22. 11. 2022) že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.
ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/3, 218a, 218a/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - stavbna zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - priključitev na javno infrastrukturo - komunalna opremljenost zemljišča - vodovod - kabelska kanalizacija - dostop do javne ceste - javna komunalna infrastruktura
Po stališču sodne prakse za izpolnitev pogojev iz 218.b člena ZGO-1 ni treba, da so na parceli, ki je predmet odmere NUSZ, dejansko izvedeni priključki na javno komunalno infrastrukturo, temveč zadošča že, da obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Zlasti bližina zemljišča javnemu infrastrukturnemu omrežju praviloma pomeni, da je priključitev nanj uresničljiva (prim. sodbo Upravnega sodišča II U 65/2012 z dne 10. 4. 2013). Hkrati dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pomeni, da mora biti za uporabnika zastonj oziroma brez stroškov (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1012/2020 z dne 14. 3. 2023). Na odmero NUSZ tudi ne vpliva (še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča za izvedbo priključka (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 872/2021 z dne 4. 5. 2023), razen če bi bil dostop čez tuje parcele nezakonit (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 23/2016 z dne 2. 2. 2017).
gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - dokončanje gradnje - napačna uporaba materialnega prava
Investitor, ki je v času uporabe ZGO-1 začel graditi objekt, lahko v skladu s tem zakonom (to je ZGO-1) gradnjo tudi dokonča. Če bi zakonodajalec želel, da se gradnje, ki so v teku, dokončajo po določbah GZ, bi moral to v GZ izrecno predvideti, pri tem pa dosledno spoštovati načeli varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti (2. člen Ustave).
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - dokazi
Posebni ugotovitveni postopek je treba voditi skladno z določbami 146. člena ZUP. Slednje pomeni, da lahko stranka sodeluje pri izvedbi dokazov, da je pred odločitvijo seznanjena s končnimi rezultati ugotovitvenega postopka in da mora imeti možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.
V obravnavani zadevi toženka tožnic ni seznanila z ugotovitvami in pravnimi stališči ugotovitvenega postopka vezanih na okoliščino, da tožnici na podlagi predložene dokumentacije nista upravičeni niti do odškodnine za telesne bolečine niti za duševne bolečine zaradi kršitve osebnosti (dostojanstva). Posledično jima toženka ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavili o teh dejstvih in okoliščinah ter jih morebiti še dopolnili z dodatnimi navedbami in/ali dokazi (npr. dodatno medicinsko dokumentacijo).
ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-3, 128, 128/1, 128/1-4. ZVOP-1 člen 26, 26/2.
varstvo osebnih podatkov - evidence policije - schengenski informacijski sistem
Po preteku treh let je prvostopenjski organ veljavnost vpisa v SIS podaljšal, potreba po podaljšanju pa je bila izkazana s tem, ker odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019 še ni bila preklicana.
Tožnik je bil vpisan za tri leta, nato pa je bil ukrep podaljšan, ni bil pa avtomatično vpisan že od vsega začetka do 2. 11. 2024. Po treh letih ni šlo za nov vpis, ampak za podaljšanje že prej izvedenega vpisa.
Univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti iz naslova davkov svojega pravnega prednika. Na tej pravni podlagi je urejena tudi obveznost dedičev za izpolnitev davčnih obveznosti iz naslova dohodnine v primeru, ko je davčni zavezanec umrl po odpremi informativnega izračuna dohodnine oziroma potem, ko je že vložil davčno napoved.
Organ na prvi stopnji je dolžan tudi v primeru, ko v pritožbenem postopku na podlagi zakonskega pooblastila svojo pred tem izdano odločbo nadomesti z novo odločbo, s katero zadevo reši drugače, svojo odločitev ustrezno obrazložiti oziroma navesti razloge za odločitev, so ga vodili pri odločanju in narekovali sprejem drugačne odločitve od pred tem sprejete.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - zapuščena žival - zaščita živali - dejanski stroški
Po določbi prvega odstavka 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik, kar v konkretnem primeru pomeni, da je to dolg zapuščine.
Stroški oskrbe konja so nastali v predmetnem postopku veterinarske inšpekcije, ko je bil tožnik postavljen za začasnega skrbnika konja z odločbo v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi predpisi (ZVMS in ZZZiv), vendar je bila pravna podlaga, na kateri je to storitev izvajal, pogodbena, to je civilnopravna. Predmetni stroški so torej stroški postopka, ki so nastali z izvajanjem storitve (v konkretnem primeru storitve oskrbe konja), in jih je treba plačati izvajalcu te storitve. Gre za tako imenovane predhodne stroške, to je stroške, ki nastanejo tekom postopka, preden je ta končan, in jih v primeru, ko se postopek začne po uradni dolžnosti, predhodno trpi organ. Po koncu postopka pa upravni organ s sklepom odloči o tem, komu se ti stroški naložijo v plačilo. Če takšnega subjekta ni, nosi stroške organ.
ZVis člen 51e, 51e/6, 51p, 51p/5. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 237, 237/2, 237/2-3.
visoko šolstvo - visokošolski strokovni študijski program - akreditacija - pogoji za akreditacijo - soglasje - načelo zaslišanja - načelo zaslišanja strank - odločba presenečenja
Sodišče ugotavlja, da se je tožeča stranka v predmetni zadevi z ugotovitvami in stališčem Sveta NAKVIS glede predlagane akreditacije Študijskega programa, ki so v nekaterih delih bistveno odstopale od zaključkov skupine strokovnjakov v končnem akreditacijskem poročilu, seznanila šele s prejemom prvostopenjske odločbe. Zato se sodišče strinja s tožečo stranko, da je bila ta odločba zanjo "odločba presenečenja" in se je zato lahko prvič do stališč Sveta NAKVIS in do dopolnjenih ugotovitev o dejanskem stanju zadeve opredelila šele v pritožbi. Ker pa je bila s stališčem Sveta NAKVIS in z ugotovitvami o dejanskem stanju, kot jih je sprejel ta organ tožeča stranka seznanjena šele z izpodbijano odločbo, ji je bila kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Po stališču toženke v izpodbijani odločbi je treba dohodke, dosežene v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v RS opredeliti v skladu s slovensko zakonodajo ter se pri tem vprašati, kako bi bil tak dohodek davčno obravnavan, če bi bil dosežen iz istega naslova v RS. Vendar toženka v izpodbijani odločbi ni odgovorila na to vprašanje, čeprav je tožnica opozarjala, da kot imetnica tujih investicijskih kuponov ne more razpolagati s pripisi dobička iz teh kuponov vse do odsvojitve investicijskih kuponov sklada. Drugostopenjski organ je po eni strani pojasnil, da je za vzajemne sklade značilno, da se kapitalski dobički reinvestirajo oziroma zadržijo in da dobičkov do prodaje deležev skladov lastniki ne realizirajo. A ob tem, ko reinvestiranih dobičkov imetnikov investicijskih kuponov ni štel za izplačane, ni pojasnil, zakaj je pripis dohodka iz tujega investicijskega kupona v obliki dodatnih premoženjskih enot obravnaval kot dividendo, torej kot dohodek, ki je izplačan oziroma prejet že ob pripisu enot premoženja imetniku in ne šele ob odsvojitvi. Poleg tega v izpodbijani odločbi toženka ni odgovorila na navedbe tožnice, da je isto premoženje (pripisane dividende in CGD) v odločbah, izdanih v letu 2018, obravnavala in obdavčila kot kapitalski dobiček. Če namreč tožnici pripisane enote premoženja predstavljajo izplačane dividende, potem ne morejo hkrati predstavljati še dobička iz kapitala v smislu povečanja vrednosti tega kapitala, ki je dosežen in obdavčen ob odsvojitvi (92. člen ZDoh-2). Sodna praksa, na katero se v zvezi z očitki o dvojni obdavčitvi sklicuje drugostopenjski organ, ne potrjuje njegovih zaključkov, saj se ne nanaša na primerljive situacije.
ZUS-1 člen 30, 31, 31/2. ZPP člen 105, 108, 108/5.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - dopolnitev nepopolne tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - zamuda roka
V okviru predhodnega preizkusa tožbe je sodišče ugotovilo, da je tožba nepopolna, zato je tožečo stranko pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, in sicer da tožbo lastnoročno podpiše, da sodišču predloži izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo ter da navede toženo stranko v upravnem sporu, ter jo opozorilo na pravne posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati. Ker so bile pomanjkljivosti tožbe odpravljene po izteku danega roka, torej prepozno, je sodišče tožbo zavrglo.
elektronske komunikacije - zbiranje in dajanje podatkov in informacij - spor med operaterji - postopek nadzora - konkurenca - regulatorna odločba
Odločba iz prvega odstavka 101. člena ZEKom-1 je namenjena zagotavljanju učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo (izdana je torej v javnem interesu), njen naslovnik pa je zgolj OPTM, ki se mu edinemu s to odločbo nalagajo tudi obveznosti. Odločba tako učinkuje inter partes in ostalim operaterjem (neposredno) ne podeljuje nobenih pravic; so pa ob pogodbenem urejanju razmerij z OPTM ti upravičeni zahtevati, da je to urejeno tudi v okvirih, kot jih (za OPTM) vzpostavlja regulatorna odločba. Predpisanega postopka nadzora nad izvrševanjem regulatorne odločbe ni mogoče "obiti" z uporabo instituta "medoperaterskega spora", prav za to pa si v konkretni zadevi prizadeva tožnik. Še manj pa je, kot to utemeljeno izpostavlja toženka, postopek reševanja medoperaterskih sporov namenjen spreminjanju obveznosti, kot so z regulatorno odločbo naložene OPTM.
Na podlagi Ponudbe in vzorca aneksa je mogoče ugotoviti, da lahko vsak operater dobi ob zakupu večjih količin enot ali ob povečanju zakupljenega števila enot večji popust, kar ni v neskladju s predpisi. Skladnost vsebine Vzorčne ponudbe z regulatorno odločbo se preverja v postopku nadzora, ne pa v okviru meoperaterskega spora - cen, ki so predmet regulacije, v tem postopku ni mogoče določati, ravno tako v okviru medoperaterskega spora stranki z interesom ni mogoče nalagati drugačnih obveznosti, kot izhajajo iz regulatornih odločb.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnica zatrjuje, da taka komunalna oprema za predmetno zemljišče ni zagotovljena. Sodišče ugotavlja, da odločbi upravnih organov o tem ne vsebujeta jasnih dejanskih razlogov. V nobeni od odločb ni navedeno, katera komunalna oprema je za predmetno nezazidano stavbno zemljišče zagotovljena in s katerimi dokazi je to ugotovljeno, čeprav je glede na razlogovanje drugostopenjskega organa očitno, da je bila komunalna opremljenost v smislu zahtev 218.b členu ZGO-1 pri odmeri upoštevana. Po navedenem je dejansko stanje v obrazložitvah odločb obeh stopenj v materialnopravno bistvenih točkah, na katerih odločitev temelji, pomanjkljivo opisano.